Kdo sploh potrebuje valentinovo?

Valentinovo, tako imenovan dan zaljubljencev, se je v zadnjem desetletju, ali morda celo malo več, močno zakoreninilo v navade naše družbe, ki je močno podvržena globalni komercializaciji. Z zahoda nismo uvozili le številnih dobrin, uvozili smo tudi običaje, ki z leti postajajo tudi naši.

Tako smo uvozili tudi valentinovo ter s tem ves kič in histerično zapravljanje za medvedke, srčke in preostale osladne drobnarije, ki polnijo police naših "valentinčkov", hkrati pa močno bogatijo žepe številnih trgovcev in cvetličarjev.

Praznik zaljubljencev sam po sebi niti ni tako napačen, če njegovega bistva ne bi kvarila to brezupno potrošništvo in prisilno praznovanje nečesa tako intimnega, kot so naša čustva.

Naj bo vsak dan valentinovo! Valentinovo bi moral biti vsak dan v našem življenju, ne glede na koledar in na to, kaj nam narekuje družba. Zavedajte se, da je vsak dan brez ljubezni izgubljen dan.

Življenje v partnerstvu zahteva veliko potrpljenja in energije, a hkrati tudi zelo veliko prilagajanja in žrtvovanja. Nikakor ne bo dovolj, če boste vse leto spali in se boste na svojega partnerja spomnili samo 14. februarja. Proslavljanje ljubezni samo na en dan v letu nima pravega učinka, kaj šele pomena.

Če pa že ne morete iz svoje kože in želite svojemu partnerju pripraviti vsaj majhno presenečenje, potem vsaj ne podlezite komercializaciji in preživite valentinovo nekoliko drugače, brez pritiskov družbe. Naj bo to dan, ki bo le nekoliko bolj poseben od preostalih vajinih skupnih dni.