Spoznajte deželo Petra Klepca

Dostop: Iz slovenskega kraja Osilnica ob Kolpi moramo najprej do hrvaškega Zamosta, potem pa proti jugu, dokler ne odcepi stranska cesta proti izviru Kolpe. Od njenega konca je do izvira Kolpe poldrugo uro hoje.

Pri Osilnici naredi Kolpa okljuk na jug in se zaje globoko pod severna pobočja hrvaškega Risnjaka (1528 m). V njenem kanjonu srečaš v zeleno oblečene mladce, čuvaje hrvaškega narodnega parka, ki skrbijo za red pri ribarjenju, za dostojno vedenje izletnikov in vzdrževanje poti. Naprej je še nekaj kolovoza, lovskih ali počitniških hišic. Narava kaže svoj vse bolj odrešeni, neprizadeti obraz, svoje čisto veselje nad določeno odljudnostjo. Človeku se na vijugavih planinskih stezah pridružuje svež, volhek vonj po razlistanem pragozdu. Lepo, pobožno se ravna po markacijah in se ozira po sledovih jelenov in medvedov.

Izvir na dnu širokega kotla Mlada Kolpa se zamišljeno zadržuje v tolmunih, zeleno modro mežika proti skalnim vesinam, skozi katere si je v milijonih let zglodala strugo. Izletnik je veselo presenečen, da se kraška lepotica že na začetku, takoj po izviru, pretaka tako obilno in široko. Ko zagleda njen izvir na dnu širokega kotla, najprej pomisli, da je zagledal mirno gozdno jezero, naseljeno z vodnimi vilinskimi bitji. Hodi in hodi nad tem velikanskim čebrom, okoli in okoli, dokler ne uvidi, da ga bo moral vsega obhoditi. Steza se končno usmiljeno spusti za kakšnih sto višinskih metrov, vendar ne takoj k izviru. Spet vijuga naokoli, se spusti do presahle struge prvega desnega Kolpinega pritoka, ki se izliva vanjo takoj po njenem izviru.

Skrivnostno jezero napajalo Petra Klepca Do lepotice Kolpe, ki nikoli ne presahne, potrebujete po presahli strugi pritoka le nekaj minut. Ko pridete na obrežje, na levi že vidite izvirno jezerce. Jezerce je mlečno modro, nekako gosto, neprosojno, skoraj utrujenega videza. Takšno je zaradi svoje globine. Izvir Kolpe je eden najmočnejših, najglobljih in najskrivnostnejših kraških izvirov na Hrvaškem. Od Jadranskega morja v Bakarskem zalivu, od katerega je dvignjen za 313 metrov, je po zračni črti oddaljen komaj 25 kilometrov.

Ko se na okoliškem gorskem masivu sneg tali ali jenjajo veliki nalivi, začnejo vode pod silnimi pritiski bruhati na dan. Tudi nekaj metrov visoko skače odrešena tekočina. A že maja je vse spokojno. Ko začne gozd dehteti po šmarnicah, povodni mož dopusti, da smejo rusalke v izviru opazovati podobe svojih duš, izletnik pa, majcen statist na odru geološke drame, sme pomisliti, da je izvir odsev notranjega življenja in duhovne energije. Ni namreč naključje, da je prav mlada Kolpa dala silno moč tistemu drobcenemu Petru Klepcu, junaku na naši in hrvaški strani.