Četrtek, 29. 12. 2016, 10.29
10 mesecev, 2 tedna
Odkrivaj Slovenijo
Jamnik – kjer je skoraj vsa Gorenjska na dlani
Razgled z grebena nad vasjo Jamnik vas bo zaradi obsežnosti težko prepričal, da se odpira s komaj 831 metrov nadmorske višine, a tamkajšnji cerkvi radi rečejo, da je najbolj fotogenična v Sloveniji.
Od Golice na severozahodu Karavank do Krvavca v Kamniških in Savinjskih Alpah – z grebena nad vasjo Jamnik se vam zdi, da se vseh teh vrhov, mnogi presegajo dva tisoč metrov, lahko kar dotaknete. Do te izjemne razgledne točke, kjer se pod vami odpirajo gorenjska naselja od Vrbe na zahodu do Tržiča na severu in Naklega na vzhodu, lahko pridete brez večjih naporov.
Fotografi imajo zelo radi Jamnik in cerkev svetega Primoža in Felicijana, mnogi bodo zatrjevali, da je prav ta cerkev najpogosteje fotografirana v Sloveniji.
Od javke pred turškimi napadi do izletniškega raja
Na grebenu stoji cerkev svetega Primoža in Felicijana, ki se je je ponekod prijel vzdevek najbolj fotogenične slovenske cerkve. Prvič jo omenjajo v freisinškem urbarju iz leta 1501, v njenem gotskem križnorebrastem prezbiteriju pa so ohranjene freske iz 15. stoletja. Od tod so v obdobju turških vpadov kresovi daleč naokrog opozarjali na nevarnost, danes pa v razgledu uživa mnogo izletnikov, ki se tja odpravijo na nezahteven sprehod.
Od Krope je namreč samo štiri kilometre večinoma po udobni cesti, ki je – razen za lastnike tamkajšnjih zemljišč – v zgornjem delu zaprta za promet. Jamniku se je mogoče približati tudi iz ljubljanske in kranjske smeri po cesti čez Besnico – od Kranja do Jamnika je okrog 20 kilometrov.
Od Golice na severozahodu Karavank do Krvavca v Kamniških in Savinjskih Alpah – z grebena nad vasjo Jamnik se vam zdi, da se vseh teh vrhov, mnogi presegajo dva tisoč metrov, lahko kar dotaknete.
Fotografi imajo Jamnik in cerkev na njem zelo radi
Zvonik je četrt tisočletja mlajši od pripadajoče cerkve, takrat so tudi cerkev prvič obsežno prezidali in ji dodali križno pot. Današnjo podobo je večinoma dobila pred poldrugim stoletjem, leta 1946 pa so ob cerkvi postavili stebrno znamenje, delo kamnoseka Alojza Vurnika, kot eden prvih slovenskih spomenikov padlim domačinom in žrtvam fašističnega nasilja.
Jamnik je priljubljena točka tudi za kolesarje. Pogumnejši med njimi tja prikolesarijo kar iz Kranja, nato pa bodisi čez Dražgoše do Železnikov in Škofje Loke ali pa čez osrčje gorja Jelovice po makadamskih cestah do Bohinja.
Od tod so v obdobju turških vpadov kresovi daleč naokrog opozarjali na nevarnost, danes pa v razgledu uživa mnogo izletnikov, ki se tja odpravijo na nezahteven sprehod.
Fotografi imajo zelo radi Jamnik in cerkev svetega Primoža in Felicijana, mnogi bodo zatrjevali, da je prav ta cerkev najpogosteje fotografirana v Sloveniji. Ko obiščete ta odprt, a vendarle zlahka dostopen košček Slovenije, se boste hitro tudi sami prepričali, zakaj je tako. Če se pa tja odpravite na silvestrsko noč, morda uzrete kakšen ognjemet na povsem drugačen način in s povsem drugačnega kota.
