Petek,
28. 10. 2016,
7.21

Osveženo pred

9 mesecev, 2 tedna

Vsebino omogoča Mastercard

Foto: Matej Leskovšek

Video: Gregor Goršič

Natisni članek

Natisni članek

Žirovnica Odkrivaj Slovenijo advertorial

Petek, 28. 10. 2016, 7.21

9 mesecev, 2 tedna

Drugačen turizem: na obisku v hiši, kjer se ti naježi koža

Vsebino omogoča Mastercard

Foto: Matej Leskovšek

Video: Gregor Goršič

Janez Jalen Žirovnica | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Obiskali smo valilnico slovenskih literatov – v slikovitih vaseh pod Stolom smo se pustili očarati ponudbi Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ki nas je popeljal po rojstnih hišah velikanov slovenske književnosti.

Ljubezen do žirovniških krajev in želja, da k odkrivanju bogate slovenske kulturne in naravne dediščine privabijo čim več obiskovalcev, sta bili razlog za nastanek posebne turistične poti. Nad njo bodo navdušeni predvsem tisti obiskovalci, ki jih posebej zanima literatura, ki povezuje številne generacije Slovencev.Zavod za kulturo in turizem Žirovnica je zasnovalo Literarno pot, eno najlepših slovenskih tematskih poti, ki odkriva srčiko slovenske literarne misli 19. stoletja.

Oglejte si video:

Dežela, kjer se je prelilo največ črnila

Žirovniška literarna pot povezuje utrinke iz življenja dveh generacij nabrušenih peres. Prvi pripadata največji slovenski pesnik France Prešeren in njegov prijatelj Matija Čop, drugi pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen. Med potjo se lahko ustavimo pri čebelnjaku pionirja sodobne apikulture Antona Janše.

Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!

Prešeren – najprej pastirček, potem pesnik

Fotogalerija
1
 / 15

Hiše velikanov slovenske umetnosti so nam odprle pogled v življenje 19. stoletja. Pot smo začeli v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, kjer nas je pričakal izjemen pripovedovalec Janez Dolžan, sicer vodič, ki poskrbi, da otroci Franceta Prešerna zagledajo v povsem drugačni luči.

"Bilo je tako dobro, da se mi je med pripovedovanjem kar naježila koža," je eden od učencev sedmega razreda zapisal v knjigo gostov v Prešernovi hiši. Mogoče ga je presenetila zgodba, da je šel Prešeren pri sedmih letih za pastirčka. Eno leto prezgodaj, vendar je moral zamenjati prejšnjega, ki je umrl zaradi kačjega pika.

Po njegovih izkušnjah so vsi obiskovalci, ne le otroci, presenečeni nad razkošnostjo hiše, v kateri je zgodnja otroška leta preživel naš največji pesnik. Kmečka hiša iz 16. stoletja je spremenjena v ličen muzej, kjer v hladnejših mesecih vsak dan tudi zakurijo v črni kuhinji.

Obisk Prešernove rojstne hiše: Vrba 2, 4274 Žirovnica, telefon: 04 580 20 92. Delovni čas:

  • od torka do petka: od 9. do 16. ure
  • sobote in nedelje: od 10. do 17. ure

K najboljšemu prijatelju v Žirovnico

Fotogalerija
1
 / 7

Hiša Matije Čopa, prvega slovenskega jezikoslovca in najboljšega Prešernovega prijatelja, je danes sedež žirovniškega Zavoda za kulturo in turizem.

V povsem prenovljeni hiši, kjer zdaj urejajo tudi postavitev razstave o poznoantičnem nahajališču na Ajdni, je na ogled edina samostojna razstava v Sloveniji o življenju in delu Matije Čopa.

"Hiša ni tako markantna kot Prešernova, a je vredna ogleda. Obiskovalci so najbolj navdušeni nad rokopisom Matije Čopa, ki ga hranimo v muzeju. Gre za izjemno lepo pisavo, ki spominja na tiskan dokument. Hkrati nas opominja, da veščina lepopisja počasi izginja," je med drugim o jezikoslovcu, ki je s svojo prezgodnjo smrtjo Prešernu zadal neizbrisno rano, povedala vodička Urška Aljančič.

Obisk Čopove hiše: Žirovnica 14, 4274 Žirovnica, telefon: 04 580 15 03. Delovni čas:

  • od ponedeljka do petka: od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure

Finžgar je ob sončnem vremenu res lahko užival pod svobodnim soncem

Fotogalerija
1
 / 11

Finžgarjeva domačija pod Stolom je občutno skromnejša od Prešernove in Čopove. Že njena lokacija v Doslovčah ob vznožju Stola nam daje vedeti, da je šlo za revno kmečko družino, ki ni imela svoje zemlje.

Fran Saleški Finžgar, avtor slovenskega romana Pod svobodnim soncem, je tukaj našel izjemno veliko navdiha in se kot mlad deček napajal ob zgodbah, ki so jih k očetu krojaču nosili obiskovalci z vseh koncev.

Da je bilo njegovo življenje izjemno zanimivo in skoraj burno, se lahko prepričamo v bogatem muzeju v spodnjih prostorih domačije, kjer spoznamo, da je bil Finžgar književnik, ki mu je bila nadvse pri srcu svoboda – osebna in narodna.

Obisk Finžgarjeve rojstne hiše: Doslovče 15, 4274 Žirovnica, telefon: 04 580 15 03. Ogledi po dogovoru.

Pri pranečaku slovenskega pisatelja, ki je še vedno prepovedan

Fotogalerija
1
 / 13

V rojstni hiši pisatelja Janez Jalna je bila včasih mežnarija, danes pa v njej še vedno živi pisateljev pranečak Janez Mulej, ki bogato zbirko svojega prednika rad pokaže vsakemu obiskovalcu in ga preseneti z bogatim poznavanjem pisateljeve življenjske zgodbe.

Nič čudnega, saj je Janez Mulej svojo rano mladost preživel pri pisatelju v Grahovem. Ker sta bila starša v zdravniškem poklicu in pogosto odsotna, je mladi Janez Mulej ostal pri svojem stricu: tako je od blizu videl, kako je njegov prastric in boter s svojim razmišljanjem mešal štrene takratni oblasti in pristal na seznamu prepovedanih pisateljev. "Še do danes ga niso rehabilitirali in je v bistvu še vedno prepovedan. Če ne bi bilo Bobrov, bi o njem vedeli veliko manj," je prepričan Janez Mulej, nekdanji vodja kuhinje v Vili Bled.

Jalnovo najslavnejše delo Bobri še vedno navdušuje. Pred kratkim so izdali interaktivni strip z mobilno aplikacijo, ki prazgodovinsko kulturo koliščarjev približa mladim rodovom. "Jalen je o koliščarjih vedel res vse, bil je izjemno načitan," je povedal Janez Mulej in razkazal bogato zbirko, ki jo občasno malce prenovi. Prav vsak dan ima goste, ki jih očara tudi s svojim zabavnim načinom pripovedovanja.

Jalnova hiša: Rodine 10, 4274 Žirovnica, telefon: 04 580 20 92 in 031 787 001. Ogledi po dogovoru.

Literarna zgodovina je na žirovniški pisateljski poti res nekaj posebnega. Če jo začinite še z razkošnim razgledom in slastnim kosilom v eni od številnih gostiln ob poti, pa boste na slovensko literaturo gledali povsem drugače.

Obisk vseh štirih rojstnih hiš hkrati: Na voljo vsako četrto soboto v mesecu od marca do oktobra od 10. do 17. ure.

Na ogled se lahko odpravite tudi s kočijo oziroma lojtrnikom: Janez Vidic, Vrba 16, 4274 Žirovnica, telefon: 031 830 364.

Zibelka čebelarstva

Fotogalerija
1
 / 3

Slovenci imamo do čebel poseben odnos. So naše zaveznice in navdih za številne pesmi ter zgodbe.

Ste vedeli, da je Žirovnica zibelka slovenskega čebelarstva? V vasi Breznica je čebelaril Anton Janša, pionir modernega čebelarstva in učitelj apikulture na cesarskem dvoru na Dunaju. Janša je sam poslikal panjske končnice s šaljivimi motivi, ki še vedno krasijo njegov čebelnjak. Odkrijte svet čebel in cvetočih, divje rastočih travnikov.

Na Breznici ob vaški stezici stoji rekonstrukcija Janševega čebelnjaka izpred 230 let.

Kje okusiti med in druge čebelje proizvode:

Čebelarstvo Boštjan in Anton Noč: Selo pri Žirovnici 42, 4274 Žirovnica, telefon: 041 860 625.