Torek, 5. 12. 2017, 13.08
1 leto, 4 mesece
Možganski fitnes 4: Gibanje in spomin
Vaje, ki uravnavajo delovanje obeh hemisfer
Gibanje je eden najučinkovitejših načinov, kako uravnati delovanje obeh možganskih hemisfer. Z nekaj vajami, ki smo jih prikazali tudi v videu, lahko izboljšate delovanje svojih možganov.
Jasmina Lambergar je mednarodna certificirana trenerka spomina, ki se ukvarja z urjenjem spomina in pozornosti, koncentracije, sproščanjem in tehnikami pomnjenja. Te dejavnosti pozitivno vplivajo na proces pomnjenja, ustvarjalnost, komuniciranje, počutje in vsakodnevno življenje. Delavnice možganskega fitnesa, individualne vaje za spomin, delavnice za podjetja, vaje za sproščanje z avtorsko zaščiteno vsebino in vaje za krepitev pozornosti izvaja po vsej Sloveniji.
Tehnike za izboljšanje kreativnosti so tretji del v seriji petih prispevkov o možganskem fitnesu.
1. del: Pozornost: Zakaj si nekatere stvari zapomnimo samo za nekaj sekund?
2. del: Pomnjenje: Koliko gre v glavo, lahko določimo sami
3. del: Kreativnost: Kako ujeti izmuzljivo muzo dobrih idej?
VIDEO:
Gibanje je s skladnim koordiniranjem in nadziranjem gibov ter usmerjeno pozornostjo v določene gibe, obvezen del preventivnega programa za izboljšanje spomina.
Izvajamo vaje za usklajevanje delovanja obeh možganskih hemisfer. "V naši kulturi bolj razvijamo levo možgansko hemisfero, ki je odgovorna za govor, branje, številke in logično razmišljanje (enciklopedični spomin), medtem ko desna hemisfera povezuje dogodke, ima pregled nad njimi, in komunicira s pomočjo umetnosti. Odgovarja na vprašanje ZAKAJ. Obe hemisferi se nadzirata in dopolnjujeta. V šoli se bolj navajamo na delovanje z levo hemisfero, potem je smiselno, da v odrasli dobi poskrbimo za zavestno uporabo desne hemisfere, ki je odgovorna za umetniško izražanje, zaznavanje glasbe in risanje," je povedala Jasmina Lambergar, mednarodna certificirana trenerka spomina.
Obiščite virtualno sobo pobega, ki bo razgibala vaše možgane.
Vaje za koordinacijo gibov
Vaje za koordinacijo gibov vplivajo na usklajeno delovanje obeh hemisfer. Izvajamo jih leže, sede ali stoje.
- Križni gibi: Določene gibe izvajamo z desno roko in se približamo levi nogi, tako da gremo čez sredinsko os. Vaje delamo tudi z levo roko in se približamo desno nogi. To lahko delamo sede, tako da roko dvignemo in se s predklonom spustimo skoraj do levega stopala. S tem je povezano delovanje našega centra za ravnotežje.
- Vaje z rokami: Hkrati sprožimo desni kazalec in levi mezinec ter zapremo roki. Vajo izvajamo izmenično. Ta vaja je lahko na začetku malce naporna, saj je težko izvajati gib, ki ga nadzirata leva hemisfera in desna hkrati.
- Zrcaljenje: Izvaja se v parih. Najprej pokažemo tri gibe, na primer enega z roko, enega z glavo in enega z nogo. Soudeleženec si mora zapomniti in ponoviti enako, kot smo naredili mi. Če dvignemo desno roko, mora soudeleženec dvigniti levo roko. Gre za sprejemanje informacije, ki jo shranimo v kratkoročnem spominu. Vajo nadgradimo tako, da izvedemo štiri gibe, kar je že kar težko ponoviti.
Kje leži spomin?
Vsi centri v velikih in malih možganih ter v možganskem deblu so glede spomina povezani med seboj. Leva hemisfera je vezana na enciklopedični spomin, ki hrani pridobljena znanja.
V možganski skorji, ki obdaja obe hemisferi, so določeni centri za sprejemanje informacij, vezani na naša čutila. V določenem predelu je center za vid, v drugem center za sluh, pa vonj, prepoznavanje ljudi, prostora, čustev itd... Vsak od režnjev – čelni, senčni, temenski, zatilni – ima centre ki so vezani na zaznavanje oz. prepoznavanje informacij v okolju. Med našo dejavnostjo so povezani in več čutil, ko uporabljamo, bolje se ustvarjajo povezave med živčnimi celicami in centri. To je pravzaprav možganska telovadba.
Vaje za ravnotežje
Z leti se lahko pojavljajo težave z ravnotežjem, ki jih najbolj opazimo v vsakodnevnih opravilih – pri hoji po stopnicah, med sklanjanjem nas lahko zanese, pri hitrem vstajanju. Težave se lahko kažejo tudi pri stoji na mestu, ko začutimo, da se moramo malce prestopiti.
Vaje za ravnotežje izvajamo od dva- do trikrat na teden vsaj po 15 minut.
- Hoja po ravni črti: Premikamo stopala drugo pred drugo po navidezni ravni črti. Peta in prsti se morajo stikati. Hodimo naprej, pa tudi vzvratno.
- Pobiranje predmetov s tal: Na eni strani predmet poberemo, si ga izmenjamo nad glavo in ga na drugi strani spustimo na tla.
- Hoja po prstih.
- Izmenično dvigovanje levega in desnega kolena.
- Zibanje kolena naprej in nazaj.
- Podajanje predmetov s soudeležencem, tako da se zapolni prostor okrog nas.
Vaje za ravnotežje so izjemnega pomena, ker so vezane na pozornost, saj se moramo zelo skoncentrirati, kar vpliva na boljše vsakodnevno življenje. Začenjamo spoznavati situacije v prostoru, znamo oceniti razdaljo do določenih predmetov v okolju, znamo se odzvati, da ne pademo in se poškodujemo, znamo odreagirati, če se nenadoma pred nami pojavi neki predmet ali vozilo oziroma karkoli drugega.
V življenju je ogromno situacij, ko potrebujemo boljše ravnotežje, zato so te vaje, poleg vaj za stabilnost in moč, zelo pomembne v vsakdanjem življenju.
Vaje za ravnotežje so primerne za vse, ker nam pomagajo pri vsakodnevnih opravilih ne glede na našo starost in našo dejavnost.Prikazane vaje so primernejše za starejšo populacijo, za mlajše pa priporočam izvajanje vaj višje zahtevnostne stopnje.
Velika večina gibanj vpliva na ohranjanje spomina, saj spodbuja dotok kisika v možgane, poveča pozornost, izboljša shranjevanje informacij, priklic informacij. Izvajanje različnih motoričnih vzorcev – gibanj – je v direktni pozitivni korelaciji z inteligenco.
V Sloveniji je na voljo registrirano zdravilo Bilobil, ki vsebuje visokokakovosten izvleček iz ginkovih listov.
Bilobil je primeren tudi za aktivne ljudi v času intenzivnega miselnega napora (npr. pri številnih obveznostih v službi, med študijem) in v stresnih situacijah, ker izboljša oskrbo možganov s kisikom. Tako ohranja našo miselno vitalnost.
Besedilo obravnava izdelek brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
