"Slovenska moda med ljudmi ni zaživela"

Z direktorico Name Miro K. Veljić smo se pogovarjali o veleblagovnici, ki v Ljubljani pušča svoj pečat tako s privlačnim videzom in strateško točko kot s široko in kakovostno ponudbo izdelkov.

Vodite najstarejšo veleblagovnico v Ljubljani. Kakšen je Namin recept za preživetje? Nami se je uspelo prilagajati potrebam trga, modernizirala je tako ponudbo kot videz hiše. Poleg tega bi si upala reči, da je med stalnimi strankami nakupovanje v Nami tradicija, ki gre tako rekoč iz roda v rod, to so dobra beseda, dobro ime in kakovost blaga ter dobra storitev. Nesporno pa je njena stalna rdeča in prepoznavna nit lokacija v središču mesta Ljubljane – dobimo se pred Namo, je skoraj "ponarodelo" med Ljubljančani.

Kako so se spreminjali vaši kupci? Če pogledamo zadnjih petnajst ali dvajset let, sta se struktura in kupna moč kupcev prerazporedili z nastankom in obstankom konkurence, pa ne samo v središču mesta. Z odpiranjem trgovskih središč na obrobju mesta so se tudi nakupovalne navade ljudi spremenile, zato je Nama izgubila tudi del kupcev, poleg tega pa se moramo za vsakega "boriti".

Kakšni so vaši kupci? Naše stranke so ljudje, ki delajo v središču, in ženska nad 35. letom, ki odloča tudi pri nakupu za otroka ali za moškega. Želeli bi si in prizadevamo si za to, da bi pomladili strukturo naših kupcev, saj to ni le trgovina za mame in stare mame, poleg tega bi jih radi opozorili, da je to trgovina za vso družino.

Smo Slovenci zapravljivi? Zdaj, v letih gospodarske krize, so nakupi zelo premišljeni in previdni. Struktura naših strank je srednjega sloja, ki je v času recesije tudi največ izgubil. Vidi se, da ljudje vedno bolj premišljeno kupujejo.

Kaj ima Nama, česar druge trgovine nimajo? Če štejemo za veleblagovnico, to pomeni, da ponujamo vse na enem mestu, na relativno majhni površini, po sprejemljivi ceni za dobro kakovost. Ni veliko trgovsko središče, kar je za nekatere ljudi obremenjujoče, nekateri pa se takšnim nakupom tudi izogibajo. Mi smo veleblagovnica, ki si želi ohranjati status trgovine, kjer ponujamo vse za vso družino – od hrane do tekstila, dodatkov, igrač in drugih potrebščin. Opažamo tudi, da smo vedno bolj pomembna stična točka za ljudi, ki delajo v središču. Trudimo se, da je naša storitev čim boljša in da je stranka postrežena, torej da ne gre za način samopostrežbe. Mi si tega ne moremo privoščiti, čeprav je veliko ceneje, če namesto izobraženih in izkušenih prodajalk najameš študente.

Nama ima tudi modni kotiček, namenjen slovenskim oblikovalcem. Kako izbirate med njimi? Pri izboru blagovnih znamk je pomembno, da nam je blago všeč, da je kakovostno izdelano, da je cenovno ustrezno in da lahko predvidimo stranke, ki so to pripravljene kupiti. Ta modni kotiček v prvem nadstropju se kar hitro menja.

Namenoma? Ne na našo željo, a če povem po pravici: med recesijo je padla tudi prodaja oblačil slovenskih oblikovalcev, ki imajo tudi sicer relativno drage izdelke, predvsem pa zelo težko zdržijo tempo, ki zadeva ponudbo. Pravzaprav bi morali imeti že pol leta prej znaten znesek sredstev, vloženih v svojo kolekcijo, preden z njo zaslužijo. To zdaj zdržijo le redki.

Trenutno? Trenutno so pri nas Maja Štamol, Urša in Tomaž Draž, Nataša Hrupič in Nives Dančulovič oziroma Nives Design. Preostali pa … Mi jih nismo vrgli ven, bolj kot ne smo se razšli sporazumno, ker ni bilo rezultatov in ker tudi sami tega nismo več zmogli.

Ali vlada za slovensko modo veliko zanimanje? Iskreno povedano, ne. Na "fashion week" se pride pokazat in pogledat stvari morje ljudi. Običajno je tako, da zelo veliko govorijo o tem, ko je treba kaj kupiti, pa jih pride bolj malo. Ne kritiziram strank, stranka ima pač svojo voljo, ampak odnos Slovencev do slovenske mode ni tako zelo pozitiven, kot se sliši. Čeprav mediji to spodbujate in podpirate, med ljudmi to ni zaživelo. Zagotovo ne!

Zakaj? Razlog je cena, pogosto pa tudi kakovost, ki jo dobite za to ceno. Če si ogledujejo hlače slovenskega oblikovalca, pa imajo na sosednji polici polovico ali še enkrat cenejše hlače uveljavljene in preizkušene znamke, ki ima morda celo boljše šiviljske lastnosti, se marsikdo odloči za druge. Slovenskim oblikovalcem se pozna tudi to, da nimajo množične produkcije, zato morajo biti ravno prav drugačni ali ekstravagantni, da se zaradi tega odločiš za njihov izdelek in si pripravljen plačati višjo ceno. Krasno tržno nišo ima tukaj Draž s svojimi pleteninami, drugi pa se lovijo.

Kaj je za vas pri vodenju tako velike trgovine največji izziv? Delo z ljudmi, z zaposlenimi. To, da jih moraš znati pravilno motivirati, poslušati in usmerjati, dajati pozitivno energijo, voditi …

Še kaj pogrešate v Nami? Mislim, da je trgovina zelo lepa. Ne želim se hvaliti, ampak primerljiva je s katerokoli tujo veleblagovnico. Ko hodim po svetu, vidim, da nismo nič slabši – ne, kar zadeva ponudbo, ne pri kakovosti storitve. Smo pač tukaj, kjer smo, morda pa si nekoč in nekdaj želimo odpreti še kakšno novo trgovino.

Kje najraje nakupujete? Nisem odvisnica od nakupovanja, sicer pa v Nami, seveda. Včasih si s potovanj v tujini prinesem tudi kakšen nov kos oblačila.