Sreda, 13. 4. 2016, 14.27
7 let, 1 mesec
Za Pandurjem žalujejo tudi v tujini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Gledališki režiser Tomaž Pandur je po nesoglasjih v slovenskih gledaliških krogih veliko ustvarjal v tujini. Hrvaški minister za kulturo Zlatko Hasanbegović je poudaril, da je bil neponovljiva umetniška osebnost tudi za hrvaško gledališče
Tomaž Pandur je umrl včeraj v Skopju, star je bil 53 let. SNG Drama Ljubljana je danes izobesila črno zastavo.
Hasanbegović je v torek izrazil sožalje Pandurjevi družini. Povedal je, da je Pandur s svojim delom obogatil tudi hrvaško gledališče. "Neverjetna se zdi vest, da nas je na vrhuncu ustvarjalne moči zapustil gledališki genij neizčrpne energije, saj smo vselej znova pričakovali in hrepeneli po njegovi novi gledališki režiji. Sedaj se moramo sprijazniti s tem, da je slovensko, hrvaško in svetovno gledališče izgubilo edinstvenega umetnika," je ministrove besede povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Po besedah Hasanbegovića so bile Pandurjeve predstave gledališki čudeži, magične scenske slike, ki so še dolgo ostale v spominu gledalcev. Pandur je s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu sodeloval pri postavitvi Tolstojeve Vojne in mir, Euripidove Medeje in Krleževega Michelangela. Sodeloval je tudi s hrvaškima gledališčema Ullysses in Gavella.
El Pais: Tomaž je bil močna energija, polna luči, ognja, norosti ...
Znano je, da je Pandur svojo gledališko meko odkril v Španiji. Tam je leta 2005 postavil Božansko komedijo, potem balet Alas, predstave Sto minut, Barocco in Medeja. Sodeloval je s Teatrom Espanol, za katerega je pripravil Shakespearovega Hamleta z Blanco Portillo v naslovni vlogi.
Po besedah Hasanbegovića so bile Pandurjeve predstave gledališki čudeži, magične scenske slike, ki so še dolgo ostale v spominu gledalcev.
Igralka Blanca Portillo je ob vesti o Pandurjevi smrti po poročanju spletnega portala MMC RTV Slovenija za spletno izdajo španskega časopisa El Pais zapisala: "Navdaja me nek tuj občutek osirotelosti."
"Tomaž je bil močna energija, polna luči, ognja, norosti ... Njegovo delo je bilo zvest izraz njega samega: lepota, tema in svetloba, notranji razkol, tveganje do roba, vztrajnost, mehkoba, ljubezen, sovraštvo, inteligenca in čustva. Nad okusi in mnenji, onkraj mode in trendov, Tomaž je bil vedno zvest samemu sebi in svoji zavezanosti Gledališču. Pogumen, drzen, vrgel se je v življenje in sledil svojim sanjam, dokler jih ni dosegel. Nič ga ni omajalo, čeprav se je včasih počutil nerazumljenega," je zapisala Portillo.
