Petek,
22. 11. 2013,
13.33

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 22. 11. 2013, 13.33

8 let, 8 mesecev

Umetniško delo Jasmine Cibic obogatilo zbirko DZ

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Zbirka državnega zbora je bogatejša s fotografijo Jasmine Cibic.

V preddverju velike dvorane državnega zbora je komisar letošnje predstavitve Slovenije na 55. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah Blaž Peršin predsedniku DZ Janku Vebru predal umetniško delo Jasmine Cibic. Cibičeva, ki je v Benetkah predstavljala Slovenijo, je za svoj projekt na posodo dobila 11 slik iz DZ.

Cibičeva je na beneškem bienalu Slovenijo zastopala s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo. DZ je Cibičevi slike iz svoje umetniške zbirke posodil za čas trajanja bienala, umetnici pa so omogočili tudi snemanje filma Plodovi naše zemlje, ki je bil del postavitve na bienalu.

Zbirko DZ je Cibičeva obogatila s fotografijo z naslovom Jasmina Cibic: Iz serije Za naše gospodarstvo in kulturo, ki je nastala v sklopu omenjenega projekta.

Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik DZ Janko Veber, so s sodelovanjem v projektu Cibičeve poskušali utrditi zavedanje, da razumevanje preteklosti pomeni tudi razumevanje sedanjosti.

Peršin, tudi direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), je spomnil na odmevnost projekta Cibičeve v Benetkah, saj je prejel številne pozitivne odmeve v domačih in tujih medijih. Po njegovih besedah postavitev Cibičeve odseva spoznanje, kaj vse je pomembno pri interpretaciji likovne zgodovine, če želimo spoznati ozadja in odnose, ki umetnost postavljajo v srž razumevanja naše kulture, gospodarstva in politike.

"Umetnost je pokazatelj stanja v družbi in njegov prevodnik. Pogled Jasmine Cibic v zgodovino nam pokaže, da se stanje skozi čas bistveno ni spremenilo," je sklenil Peršin.

Cibičeva je pri projektu Za naše gospodarstvo in kulturo izhajala iz tematskega okvira letošnje bienalske razstave, Enciklopedične palače, ter gradila na konceptu njene utopične narave in odsotnosti procesa selekcije. Poudarila je možne cenzure, ki so neločljivo povezane s samim formatom tovrstnih razstav, saj kažejo na akutno držo strategij, ki sicer oblikujejo nacionalne ikonografije.

Slovenski paviljon v Benetkah, katerega vlogo je prevzela Galerija A+A, si je od konca maja do sredine novembra ogledalo 195 tisoč obiskovalcev. Bienale, ki se je začel 1. junija, se bo sklenil v soboto.