PRELISTANO: Gone Girl

Avtorica: Gillian Flynn Založba: Random House Cena: 5,49 evra v elektronski obliki

Tretji roman Gillian Flynn je hkrati njen drugi roman, ki bo dobil svojo filmsko priredbo, saj je pravice za film že odkupila Reese Witherspoon. Zgodba o propadanju zakona, ki svoj finalni destruktivni zalet dobi na peto obletnico poroke, preseneča predvsem s preobrati in dejstvom, da nam zgodbo pripovedujeta dva povsem nezanesljiva pripovedovalca.

Izjemna Amy, ki so jo starši ovekovečili v otroških knjigah, se poroči s povprečnim Nickom, s katerim se, potem ko oba izgubita službi na newyorških revijah, preselita v njegov rojstni kraj v Missouriju, ki tako kot newyorška medijska industrija propada pod težo svetovne krize. Na peto obletnico njune poroke Nick najde njuno hišo prazno, a z na stežaj odprtimi vrati in vsemi znaki ugrabitve. Amy izgine, a njeno zgodbo lahko prebiramo prek njenih dnevniških zapisov, medtem ko nas njen mož Nick sproti obvešča o poteku preiskave, v kateri je, tako kot se v nadaljevankah in filmih redno dogaja, osumljenec prav on.

A Gone Girl ni še ena epizoda serije Brez sledu, čeprav nas tudi tukaj vedno spremlja občutek, da nekaj ni povsem na mestu. Sprva simpatično izmenjavanje pogledov na iste dogodke in potek romantičnega razmerja namreč z razkrivanjem, da sta oba pripovedovalca, tako Nick kot Amy, nezanesljiva, preračunljiva in vsak s svojimi še ne priznanimi grehi, postaja vedno bolj nelagodno, s ključnimi preobrati pa se izkaže, da je osebnost glavnih likov lahko nekaj prilagodljivega in v celoti odvisna od tega, koga je treba zmanipulirati. Partnerja, starše, javnost, policijo ali bralce.

Privlačnost knjige je tudi v kompleksnosti likov, predvsem Izjemne Amy, ki se pred našimi očmi prelevi iz izjemne, "kul" punce, kakršne imajo vsi fantje radi, do inteligentne spletkarke, ki je vedno korak ali dva pred svojim povprečnim možem. Ženski liki Gillian Flynn tako niso sami po sebi dobri, čuteči, razumevajoči ali pa brez razloga histerični in posesivni. Kot je avtorica povedala v intervjuju za Guardian, v literaturi pogreša pragmatično zlobne in sebične ženske, ki presegajo stereotip "psiho psice", in prav dejstvo, da je ženski lik znala upodobiti brez tradicionalne seksistične navlake, daje romanu še bolj srhljiv pridih.

Roman poleg izvrstne strukture dopolnjujejo Amyjini duhoviti vložki, na primer razmišljanja o tem, kakšna so "kul" dekleta, ki jih moški hočejo, kako naporno je čakati, da neumni ljudje ugotovijo, kaj se dogaja, pa o tem, da bi glede na oglase v medijih lahko sklepali, da ženske vse dneve zgolj čistijo in krvavijo.

Tesnoba izobražencev iz srednjega razreda, ki v krizi ostajajo brez dela, se v Gone Girl prepleta s prvinami kriminalke, ki jo doživljamo prek razmerja, ki se šibi pod težo igranja in pretvarjanja. Amy in Nick sta kljub svojim sociopatskim potezam presenetljivo prepričljiva, če seveda verjamete načelu, da si osebnost lahko nadenemo vsak dan znova.