PRELISTANO: Človeško telo

Avtor: Paolo Giordano Založba: Mladinska knjiga Prevod: Anita Jadrič Cena: 14,99 evra

Po ogromnem uspehu prve knjige Samotnost praštevil se je avtor spoprijel s težavo, kako napisati drugo knjigo, da upravičiš uspeh prve in potrdiš zaupanje bralcev. Paolo Giordano je v intervjuju povedal, da je bilo "pisanje druge knjige, nekaj najtežjega zaradi vseh pričakovanj, strahu in potrditve".

Giordano je v drugi knjigi Človeško telo zagotovo potrdil, da je mojster opisovanja medosebnih odnosov in osebnih vojn v posameznikovi duši. Človeško telo je "pravzaprav nadaljevanje prve knjige deset let pozneje". Junaka iz Samotnosti praštevil (Alicia in Mattia) se bojujeta proti strahovom in travmam iz otroštva, podobno se vojaki v Človeškem telesu spopadajo s posledicami takšnega ali drugačnega nasilja, ki so mu bili podvrženi v okviru svojih družin.

Paolo Giordano je dvakrat obiskal vojaški kamp v Afganistanu in videl vojake ne le kot uniforme in orožje, ampak kot prave, ranljive in izgubljene osebe. Njegov cilj je bil, da nekaj napiše o vojni, ki traja že več kot deset let in je kar nekako pozabljena na Zahodu.

Os romana sta ponesrečena vojaška operacija ter travmatična izkušnja preživelih, ki odločilno vpliva na njihovo ravnanje in poznejše življenjske odločitve.

Bralec se lahko resnično poistoveti z enim od številnih junakov. Na primer z Alessandrom Egittom, zdravnikom, ki je odločen ostati v Afganistanu, v tem varnostnem mehurčku pred domačimi družinskimi težavami. Ali z dvajsetletnim občutljivim in neizkušenim maminim sinkom Robertom Ietrijem, ki ima morbidno razmerje s svojo mamo (mama mu pripravlja kovčke in z njo pred odhodom v Afganistan spi v penzionu v zakonski postelji). Mogoče s polkovnikom, prostitutom Antoniem Renéjem, ki zapušča Italijo z nepričakovanim in težkim vprašanjem, o katerem veliko razmišlja na misiji. Ali s Cederno, ki je sebičen, primitiven, objesten, samovšečen postavljač.

Bralec se tako že od prve strani dalje srečuje z različnimi psihološkimi vojnami znotraj likov in odnosi, ki so jih pustili doma. Med misijo v Afganistanu se morajo mladi vojaki spopasti s svojimi lastnimi življenji, strahovi in čustvi ter z novim in neznanim.

Veliko število vojakov, polnih različnih zgodb na majhnem prostoru, brez intimnega prostora, brez udobja, samo lastna samost in tovariši; prehod med mladostjo in odraslostjo je hiter in tragičen.