Predstava za mlade, ki se dogaja v Teslovi glavi

Umetnike in znanstvenike družijo želja po interpretaciji sveta, entuziazem, radovednost, težnja po spreminjanju in odkrivanju stvari," pravi soavtorica koncepta in producentka predstave Veliki pok Mija Špiler. Predstavo za mlade, s poudarkom na zadnji triadi osnovne šole, je s producentko izhodiščno zasnovala Maruša Kink, ki pa je tudi režiserka odrskega dela.

"Ker nisem našla nobene besedilne predloge na temo znanosti, ki bi se mi za uprizoritev zdela zanimiva, smo improvizirali. Tako je nastajal material, kmalu pa je postalo jasno, da se bo treba zamejiti, saj je znanost tako široko polje. Za začetek smo se osredotočili na fizike, pristali pa smo v laboratoriju Nikole Tesle in njegovi glavi," o predstavi pripoveduje Maruša Kink.

V predstavi se tako pojavijo Albert Einstein, ki ga v spremnem besedilu ustvarjalci med drugim predstavijo skozi besede. "Ko so Alberta Einsteina vprašali, kako je biti najpametnejši človek na svetu, je odgovoril: 'Ne vem, vprašajte Nikolo Teslo.' Med fiziki je zastopan tudi Isaac Newton, ki je že dolgo nazaj rekel: 'Kar gre gor, mora priti dol.'"

Charles Darwin sledi ugotovitvam fizike. Vključili so tudi prvo Nobelovo nagrajenko, ki je bila nagrajena za dve področji, fiziko in kemijo, Marie Curie. Njene besede, ki jih navajajo, pa so: "Manj se zanimajte za ljudi in več za ideje."

Del predstave je tudi življenje in delo očeta moderne fizike Galilea Galileia in že omenjenega "otroka svetlobe", kot ga poimenuje Nikola Tesla. Igralci v intimnem razmerju z znanstveniki "Kot smo si zadali že pri nastajanju predstave Prosto po Prešernu, da mladih ne odbijamo od poezije, je zdaj naša naloga, da jih ne odtegnemo od znanosti in gledališča," pravi eden od treh mladih igralcev in igralk iz predstave Veliki pok Jernej Čampelj. Ob njem igrata še Tina Gunzek in Saša Pavlin Stošić.

Eden izmed ključnih izzivov pri oblikovanju vlog v predstavi, pravijo igralci, je bilo vprašanje, kako skočiti v glavo teh velikih umov. Kako jih doumeti, razumeti in predstaviti. "Velikokrat to niso bili pompozni ljudje, temveč izjemno ranljivi in srčni," o spoznavanju značajskih lastnosti teh genijev pripoveduje Saša Pavlin Stošić. Dodaja še, da so morali "z njimi stopiti v intimno razmerje".

Razumljivo naj bo šestletniku Predstava o znanstvenikih in znanosti za mlade ne želi biti preveč didaktična, vendar pa kljub temu do določene mere želi podati določeno znanje in ideje. Dramaturginja Nika Leskovšek pravi, da v njej iščejo zdravo mejo med verbalnim in ilustrativnim prikazom. Pri tem so se držali Einsteinove misli, da če nečesa ne znaš razložiti šestletniku, potem tega tudi sam ne razumeš.

Spodbujanje radosti do vednosti Predstava nastaja v produkciji zavoda Margaret Schwarzwald,ki sta ga leta 2009 ustanovili Maruša Kink in Mija Špiler. Pod njegovim okriljem so izvedli že kar nekaj gledaliških projektov, med njimi lani uspešno uprizoritev za mladino z naslovom Prosto po Prešernu, ki jo je prav tako režirala Maruša Kink.

Tokratna predstava nastaja v koprodukciji s Cankarjevim domom in Mestnim gledališčem Ptuj, katerega direktor Peter Srpčič poudarja pomen dela, ki ga opravlja zavod Margaret Schwarzwald. "Za prihodnost gledališča je pomembno, da mladi sprejmejo ta medij kot zanimiv in da obravnava teme, ki so zanimive zanje. Zato se mi zdi ustvarjanje gledališča za mlade pomembna investicija za prihodnost, saj s tem oblikujemo svoje prihodnje občinstvo," pravi vodja ptujskega gledališča.

In kar je še pomembno, z uprizoritvijo o znanosti za mlade želijo spodbuditi radovednost, torej radost do vednosti. Kako so se tega lotili, pa bo mogoče v Cankarjevem domu videti na premieri 25. novembra.