Sreda, 11. 7. 2018, 13.05
6 let, 5 mesecev
Ozadje ukradene dragocenosti, ki se je po 33 letih vrnila v Slovenijo #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,41
6
Leta 1985 je bila policija obveščena o kraji v Narodnem muzeju Slovenije, kjer so iz razstavnih vitrin odnesli 45 izjemno zgodovinsko in kulturno vrednih predmetov. Prvega med njimi in za zdaj še edinega so leta 2015 odkrili na londonski dražbi, pred dnevi pa ga vrnili njegovemu lastniku – Narodnemu muzeju Slovenije. Zgodbo 3.600 let starega ukradenega bronastega bodala so podrobneje predstavili v muzeju.
Septembra leta 1985 je bila policija obveščena o kraji v Narodnem muzeju Slovenije, ko so vlomili v razstavne vitrine, iz njih pa vzeli 45 primerkov orodja, nakita in orožja iz bronaste dobe (40 jih je bilo iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, pet iz Pokrajinskega muzeja Maribor), med katerimi je bilo tudi bronasto bodalo z Iga, ki so ga z mednarodnim policijskim sodelovanjem našli po 33 letih, leta 2015, pred dnevi pa je prispelo nazaj v Slovenijo.
Video: Planet TV
V sklopu raziskave je policija takrat podala razpis iskanja predmetov, v časopisih so objavili pozive, ponudili pa so tudi nagrado za kakršnekoli informacije, povezane s krajo. Izginule predmete so objavili tudi v Interpolovi bazi ukradenih umetnin, te pa vse do našega časa osveževali, kar je pred tremi leti prineslo rezultate, ko so bronasto bodalo z Iga na podlagi te registracije prepoznali na dražbi.
Ukradeno bodalo iz Narodnega muzeja Slovenije leta 1985 so po 33 letih izsledili na dražbi v Londonu, ker je primer po 20 letih zastaral, pa so ga v Slovenijo vrnili po diplomatski poti. Pri tem so se povezali in sodelovali Narodni muzej Slovenije, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za zunanje zadeve, Veleposlaništvo RS v Londonu in Policija RS.
Prijava ukradenega meča v Interpolovo bazo je obrodila sadove
"Oktobra leta 2015 smo prejeli informacije iz Anglije, da na dražbi prodajajo bronasto bodalo, ki ga je prepoznal Register ukradenih umetnin (The Art Loss Register). Prosili smo jih, da predmet iz prodaje umaknejo, kar so tudi storili. S pomočjo strokovnega mnenja pa smo jim nato v London sporočili, da gre za ukradeni predmet," ozadje izsleditve bronastega meča strne višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski postaji mag. Uršula Belaj.
Vrnitev pomembnega muzejskega eksponata je tako najprej vodila slovenska policija, a ker je primer po 20 letih kraje zastaral, so morali nadaljevati po diplomatski poti. Vključilo se je ministrstvo za kulturo, primer pa je prevzelo ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu.
Za ukradene umetniške predmete je značilno, da se čez desetletja pojavijo na legalnem ali ilegalnem trgu, je ob izsleditvi ukradenega bronastega meča iz Narodnega muzeja Slovenije na londonski dražbi leta 2015 povedala višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski postaji mag. Uršula Belaj. Cilj tovrstnih preiskav pa je izsleditev predmetov, odkritje storilca je šele sekundarni cilj.
Sodelovanje med institucijami in organi
Na podlagi sodelovanja različnih institucij in organov – Narodnega muzeja Slovenije, ministrstva za kulturo, ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS so bronasto bodalo z Iga 5. julija vrnili v Slovenijo. Dan pozneje ga je prevzel Narodni muzej Slovenije, kjer so zgodbo o ukradenem muzejskem meču danes podrobneje predstavili. V kratkem, čez teden ali dva, pa bosta prazgodovinsko orožje in zgodba, povezana z njim, na ogled tudi na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije.
Ker je primer zastaral, je tudi zaključen, je ob tem še pojasnila Uršula Belaj.
Bronasto bodalo iz 17. stoletja pred našim štetjem je orožje iz zgodnje bronaste dobe in je izdelano kot unikatno umetniško delo. Še posebej izjemno je zaradi kombinacije klasičnega in redko nastopajočega polkrožnega okrasja, kot poudarjajo v muzeju.
Bronasti meč z Iga je v nespremenjenem stanju
Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk je za najdeno ukradeno bronasto bodalo iz 17. stoletja pred našim štejem povedal, da so ga dobili v nespremenjenem stanju. Prazgodovinsko orožje se tako v 33 letih, kolikor so ga pogrešali, ni poškodovalo. Le mesto muzejske inventarne številke je izbrisano.
Ker gre za hladno orožje, kot je povedal mag. David Bronzina, bronasto bodalo z Iga v Slovenijo ni prišlo z letalskim prevozom, temveč z diplomatsko pošto.
Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije Peter Turk je pojasnil, da se je ukradeno bronasto bodalo z Iga v muzej vrnilo v praktično nespremenjenem stanju. Le mesto, na katerem je bila inventarna številka, je spraskano in s tem muzejska oznaka izbrisana.
Ključno pri preiskavi ukradenega predmeta, kot je izpostavila direktorica Narodnega muzeja Slovenija mag. Barbara Ravnik, pa je bila podrobna muzejska dokumentacija, na podlagi katere so dokazali, da je bilo prazgodovinsko orožje, izsledeno na londonski dražbi, v resnici pogrešan muzejski eksponat.
"Obsežno dokazno gradivo je vsebovalo podatke iz muzejske inventarne knjige, natančne opise in risbe iz prvih objav, predvsem pa vrsto fotografij bodala, ki je bilo natančno dokumentirano. Ena od pomembnejših dokaznih fotografij bodala je tudi tista, ki prikazuje luknjici, nastali pri jemanju vzorcev brona v 60. letih. Luknjici sta na predmetu še vedno vidni," so ob tem zapisali v Narodnem muzeju Slovenije.
Bronasto bodalo je v Narodni muzej Slovenije po 33 letih prišlo v skoraj nespremenjenem stanju. Je pa ena od odlik tega primerka prazgodovinskega orožja tudi odlična ohranjenost bronastega dela.
Od New Yorka do Londona
Bronasto bodalo z Iga, staro približno 3.600 let, sodi med najdragocenejše primerke orožja iz bronaste dobe. Gre za unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in unikatnega okrasja izjemnega pomena. Prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v drugem tisočletju pred našim štetjem. Z njim so izkazovali status in prestiž dostojanstvenikov in tako ni šlo za običajno opremo bronastodobnega bojevnika.
Ukradeni predmet, ki sta ga na podlagi osvežene dokumentacije Interpol in Register ukradenih umetnin izsledila leta 2015, je bilo na eni izmed londonskih dražb v Londonu na prodaj kot del zbirke pokojnega britanskega zbiralca. Ta ga je deset let prej za šest tisoč dolarjev (več kot pet tisoč evrov) kupil na dražbi v New Yorku.
Na pogled verodostojni lažni podatki o meču
Pri obeh prodajah pa so prazgodovinsko bodalo spremljali lažni podatki, in sicer da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini. Vojvodina je, kar drži, na začetku 20. stoletja izkopavala na številnih slovenskih arheoloških najdiščih, bogato gradivo z njenih izkopavanj pa je zdaj razpršeno po svetu. Pripisovanje predmetov njeni zbirki pa je bilo primerna krinka za gradivo, pridobljeno v sumljivih okoliščinah, so zapisali v muzeju. A kot je komentirala direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik, se je lažna dokumentacija meča zdela precej verodostojna.
Vendar pa bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami, in sicer leta 1876 med izkopavanji na drugem Dežmanovem kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju. Od takrat naprej pa je bilo del zbirke in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko.
Prvi in za zdaj še edini najdeni ukradeni predmet
Bronasti meč pa je prvi in za zdaj še edini primerek izmed 45 predmetov, ki so jih leta 1985 ukradli iz razstavnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije. Preostalih 44 dragocenih predmetov, pomembnih za razumevanje naše prazgodovine, kot so poudarili v muzeju, je še vedno neodkritih.
6