Ne predstavljam si življenja brez knjig

Ste dramaturginja, režiserka in igralka. V slovenskem kulturnem prostoru to ni v navadi. Kako združujete (ali ločujete) tako različne usmeritve sicer enotnega poklica?

Gledališče me zanima v celoti in najbrž je v moji naravi, da ne vzdržim dolgo niti na enem mestu niti v eni vlogi. Zato počnem zdaj eno, zdaj drugo, vedno pa samo eno v eni predstavi. Največ, kar se lahko zgodi, je, da za isto predstavo napišem besedilo (dramatizacijo) in v njej nastopim. Mislim, da ne moreš delati praktične dramaturgije ali režirati in hkrati nastopati, ker tako nimaš celotne, objektivne slike.

Kaj od naštetega raje počnete in zakaj?

Nič in vse. Če bi delala samo eno, bi si slej ko prej zaželela drugo ali tretje … Potrebujem spremembe.

Ste pred izdajo samostojnega albuma. Kako to, da vas je potegnilo v glasbene vode?

Že od majhnega sem občudovala dedkove pesmi in šansone, in želela sem si jih nekoč odpeti. Še boljše pa se mi je zdelo, da bi uglasbili njegove še neuglasbene pesmi, in to se je zgodilo. Anže Langus Petrović in Martin Štibernik sta uglasbila 13 pesmi iz Ježkovih poezij, ki bodo izšle na albumu z naslovom Še ena pomlad. Ta projekt me je očitno res odpeljal v glasbene vode… Ampak za zdaj še ne dojemam, kaj se dogaja, plošča še ni izšla, in zato še nimam občutka, da plavam.

Je Livingstonov poslednji poljub, vaš avtorski projekt, ki ste ga ustvarili skupaj s skupino Siddharta, kakorkoli pripomogel k tej odločitvi?

Ne. Fante iz skupine Siddharta imam rada kot prijatelje, občudujem jih kot glasbenike in spoštujem kot sodelavce. V gledališču vedno rada združujem različne konvencije, v primeru Livingstonovega poslednjega poljuba gledališče in rock koncert. Vseeno imam tremo, kaj bodo fantje rekli na mojo ploščo.

Za RTV Slovenija ste od leta 2002 naprej režirali nemalo število risank. Kaj vas pri tem najbolj veseli?

Risanke so tiste, ki jih začnem prve pogrešati, če grem na dopust. Vse mi je všeč. Najprej to, da se lahko pripravljam na snemanje doma na kavču, v pižami in ob čokolešniku. Potem to, da jih vsi, s katerimi delam, zelo radi delajo in so zato vedno veseli in dobre volje. In ne nazadnje to, da so vse risanke, ki jih gospa Andreja Hafner izbere za RTV Slovenija, zelo lepe. Vsako risanko, ki jo režiram, vidim vsaj desetkrat, in vesela sem, da sem tako otročja, da jih lahko gledam znova in znova.

Kako bi ocenili svoj odnos do kulture?

Želim si, da bi jo lahko bolj in več užila. Veliko predstav in koncertov zamudim, ker imam sama predstave. Velikokrat ne prižgem televizije ali radia, ker po več urah v sinhro studiu potrebujem tišino in ne morem več zreti v zaslon. Velikokrat se zalotim, da v kinu razmišljam o tem, kako je nekaj posneto, odigrano ali zmontirano, in ne "padem noter", kot bi lahko. Premalokrat obiskujem razstave, ker se mi ves čas nekam mudi … Če bi se ocenila kot uporabnik, bi si dala 6 od 10.

Katero knjigo trenutno prebirate in kakšen vtis je napravila na vas?

Vedno berem več knjig naenkrat. Berem zvečer in vzamem tisto, ki mi najbolj pomaga, da se znebim dneva. Ena od knjig, ki jo trenutno berem, je roman Rdeči šotor Anite Diamant. Zelo zanimiva knjiga, ki predstavlja nekakšno vzporednico bibliji z ženske plati. Kako so ženske takrat živele, kaj so razmišljale, kako so čutile. Zanimivo je spremljati pripovedi in modrosti žensk različnih generacij, ki živijo v ženskem telesu, ki se odziva tako kot moje, vendar živijo neki drug čas in popolnoma drugačno življenje. Uživam v razlikah in osupljivih stičnih točkah med našimi življenji.

Kateri glasbeni album ste si nazadnje kupili, presneli ali dobili v dar?

V dar sem dobila album Club Deuce Dominika Bagole.

Ali raje zahajate v kinematografe ali raje obiščete gledališke hrame?

Če obiščem kino, pomeni, da imam prosti čas. To je zelo dragoceno. Ampak dobra gledališka predstava mi pomeni več kot dober film.

Kateri film ali predstavo bi priporočili bralcem portala Planet Siol.net?

Predstavo Od-Ločitev v Mukdenu v režiji Matjaža Bergerja in v produkciji Anton Podbevšek Teatra in film Gandhi. Tega sem si znova ogledala po dolgem času v sklopu študija za predstavo Knjiga o džungli. Večen, pretresljiv film o velikem človeku in dostojanstvu.

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj?

Frane Milčinski - Ježek. Ker mi je pisal pesmi in je moj dedo.