Na Debatni kavarni pogovor o elektronski knjigi v Sloveniji: za počasen razvoj krivda tudi na strani države

Kot je poudarila Renata Zamida, ki skrbi za e-knjižnico in knjigarno Biblos, si nekateri slovenski založniki zatiskajo oči pred dejstvom, da je e-knjiga realnost in jih ne želijo izdajati.

"Predvsem se moramo slovenski založniki zavedati, da je odrasla generacija mladih, ki tako za periodiko kot literaturo uporablja skoraj izključno samo še internet. Nekateri sploh ne vedo, da določene publikacije še izhajajo v tiskani obliki. Imamo generacijo, ki si želi in bere digitalno," je poudarila. Dodala je, da "smo že zdavnaj prešli prag, da potrebujemo e-knjige v slovenščini".

Zamida ob tem ne verjame, da bodo bralci in kupci prenehali kupovati knjige, ter da e-založništvo nad tiskanimi knjigami ne bo prevladalo še vsaj 50 let. "Mislim, da je že jasno, da sta to dva sistema, ki bosta še zelo dolgo sobivala," je dejala.

Da si nekateri založniki eksplicitno in konservativno zatiskajo oči pred tem, da je e-knjige treba ponuditi tudi v slovenščini, pa je po njenem mnenju "zelo preživeta zgodba".

Ob tem sta se Zamida in vodja razvoja pri Mladinski knjigi Miha Kovač strinjala, da v Sloveniji vedno večja težava postaja razmerje med branjem knjig v slovenščini ter v tujih jezikih. Zamida je to ponazorila s pregledom elektronskih knjig, ki jih je nakupila v zadnjem času - pet jih je bilo v angleščini, dve v nemščini, nobene pa ni kupila v slovenščini.

Kovač je v pogovoru predstavil tudi nekaj podatkov o trgu elektronskih knjig po svetu: "Na anglosaških trgih e-knjige predstavljajo med 15 in 50 odstotki prodaje, v celinski Evropi predstavljajo v večini držav pod deset odstotki prodaje, v nekaterih, tudi v Sloveniji, pa ne dosežejo niti enega odstotka celotnega knjižnega trga."

Po njegovem mnenju je razliko v prodaji elektronskih knjig na anglosaškem področju in v celinski Evropi treba pripisati tudi temu, da so evropski založniki do izčrpavanja trga z nizkimi cenami, kot to počnejo veliki trgovski konglomerati, izrazito zadržani.

Tako Zamida kot Kovač pa sta se dotaknila tudi odnosa države do elektronske knjige - predvsem do elektronskih učbenikov. "Država je v zadnjih osmih letih v razvoj digitalne učne infrastrukture vložila 20 milijonov evrov. Marca je zavod za šolstvo za 1. september napovedal 18 brezplačnih elektronskih učbenikov, junija so napovedali tri, danes pa ni dostopen niti eden," je poudaril Kovač.

"Če bi od sredstev za razvoj dali deset milijonov izobraževalnim založnikom, bi bili v elektronski obliki na voljo vsi slovenski učbeniki, delovali pa bi vsaj dve elektronski knjigarni, ki bi nastali kot stranski učinek priprave elektronskih gradiv. Mislim, da je na strani države v resnici ogromna krivda za počasen razvoj elektronske knjige," je dodal.

"Poleg tega pa so gradiva, ki so nastajala v okviru države, zdaj tako zastarela, da so popolnoma neuporabna. To je sramota," je poudarila Zamida.

Pogovora, ki ga je vodil Samo Rugelj, sta se udeležila tudi Sašo Dolenc kot uporabnik e-knjig ter raziskovalka Maja Breznik.

Dolenc je poudaril, da ima z e-knjigami zelo dobro izkušnjo, saj vse poteka zelo preprosto. "E-knjige bodo ljudje začeli uporabljati res množično, ko bo izkušnja le še nadgradila izkušnjo, ki jo ponuja tiskana knjiga," je dejal.

"Glede dojemanja vsebine ne vidim bistvene razlike. Razlika je predvsem v velikosti knjig oziroma naprav - bralniki so lažji - knjige pa poleg tega tudi lažje najdem - včasih knjige preprosto fizično nisem našel," je še pojasnil.

Breznikova je poudarila, da danes narašča edino prodaja elektronskih knjig, medtem ko prodaja avdio in tiskanih knjig upada.