Deja Crnović

Četrtek,
23. 6. 2011,
9.23

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 23. 6. 2011, 9.23

8 let, 8 mesecev

Mitja Čander: Knjige so moja obsesija in hkrati profesionalna izbira

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Mitja Čander, programski direktor zavoda Maribor 2012 o programu Evropske prestolnice kulture (EPK) in tem, da na imaginarnem prestolu ni nikoli samo en umetnik.

Akademija EPK je nedavno podprla do zdaj znani program EPK. Ali to pomeni, da po začetnih zapletih program vendarle ni ogrožen? Nevarnosti seveda še ni konec, povezane so z lokacijami za nekatere programe, končnim obsegom financiranja programov in ne nazadnje s kratkimi časovnimi roki. Kljub vsemu pa sem prepričan, da bo Maribor prihodnje leto izpisal ambiciozno zgodbo. Bi lahko napovedali nekaj prireditev v okviru EPK, ki se jih še posebej veselite? Veselim se prav vseh dogodkov, tistih majhnih in onih zvezdniških. Vznemirja me zgodba kot celota. Prebuditi mesto skozi ustvarjalnost in s tem navdihovati tudi vse, ki bodo vanj prišli od drugod. Konec junija bomo javnosti predstavili blizu 250 programov, pripravljamo jih še okrog sto, ki jih bomo zakoličili do septembra. Katera umetnost vas sicer trenutno najbolj navdušuje? Bi lahko izpostavili kakšen projekt, ki vam je še posebej ostal v spominu? Sam se sicer predvsem ukvarjam z literaturo, gledališčem in filmom. V sedanji vlogi moram imeti pred očmi vse umetniške zvrsti. In še precej širši krog ustvarjalnih energij. V okviru EPK tako denimo programski sklop Urbane brazde razvija primere dobrih praks na socialnem in ekološkem področju, z univerzo vzpostavljamo hišo znanosti, želimo si organizirati nogometno tekmo med Mariborom in Guimaraesom, ki bo prav tako kot Maribor prestoloval kulturni Evropi, v tem mestu pa je začel mednarodno kariero tudi Zlatko Zahovič.

Katero predstavo ste si nazadnje ogledali in kakšni so bili vaši vtisi? Nazadnje sem si ogledal Slike z usmrtitve Howarda Barkerja v ljubljanski Drami. Gre za lucidno analizo odnosa med umetnikom in inštitucijami družbene moči, postavljeno na ozadje nekdanje Beneške republike.

Kateri film ste si nazadnje ogledali? Hanekejev Beli trak. Izjemen film. Oris patologije srednjeevropskega prostora. Avstrijci premorejo izjemno ostro umetnost. Izpod kičastih stereotipov o nekakšni alpski idili znajo izdolbsti strasti in osamljenost.

Kakšno glasbo najrajši poslušate? Poslušam zelo različno glasbo, nisem oboževalec ene same zvrsti ali stila. Zadnje čase mi sede Astor Piazzola, morda se mi toži po Buenos Airesu, pravzaprav ne vem, zakaj.

Katero knjigo ste prebrali nazadnje? Knjige so moja obsesija in hkrati profesionalna izbira. Naj izkoristim to priložnost in priporočim za poletno branje Zavetje neba Paula Bowlesa, eno od knjig, h katerim se vedno znova vračam.

Kdo je vaš najljubši umetnik ali umetnica? Nekoč sem igral šah in oboževal Bobbyja Fischerja, njegov ekscentrični slog in ostrino uma. A Fischer je bil že preteklost. Svetu je vladal mladi Gari Kasparov. Tudi njega sem oboževal. Že v šahu sem videl, da na imaginarnem prestolu ni nikoli samo en umetnik.