Knjiga v velikosti pikapolonice

Knjižnica univerze v Iowi ima v svoji zbirki več kot štiri tisoč miniaturnih knjig, ki merijo manj kot 7,62 centimetra v višino, širino ali oboje. Čeprav slabih osem centimetrov ni veliko, pa je v primerjavi s knjižico velikosti pikapolonice pravo razkošje.

Ena najmanjših knjižic v zbirki namreč meri zgolj 0,9 kvadratnega centimetra in je bila do zdaj praktično neraziskana, saj v knjižnici niso imeli primernega orodja, da bi povečali pisavo na strani, na kateri so bile informacije o založniku. Na podlagi naslovnice so sicer predvidevali, da gre za svetopisemsko vsebino, vse drugo pa je bila neznanka.

Ker so v univerzitetnem arhivu pred kratkim dobili nov mikroskop, je tamkajšnja strokovnjakinja za konzervatorstvo Giselle Simon knjižničarki Colleen Theisen predlagala, da pregledajo miniaturno knjižico z njihovimi najnovejšimi pripomočki. Kljub poškodbam, ki so bile posledica prejšnjih poskusov razvozlanja uganke, jim je uspelo ugotoviti, da je knjižico izdalo podjetje Toppan Printing. Na podlagi tega podatka so nato lahko ugotovili, da je knjižico univerza kupila na knjižnem sejmu v New Yorku leta 1965 skupaj z malo večjo knjižico pod oznako najmanjših knjižic na svetu (rekord je bil vmes že podrt). Druga knjiga v kompletu je bila nekoliko večja, a še vedno miniaturna, prav tako pa jo hranijo v knjižnici.

V obeh knjigah je identična vsebina, in sicer besedilo prvega poglavja Knjige o genezi. Manjša knjižica je bila mišljena kot obesek za ključe, kar se glede na vsebino zdi Colleen Theisen logično, saj je bolj kot za knjigo, ki je s prostim očesom ni mogoče prebrati, šlo za simbol vere, kot da bi na primer nosili križ.

Čeprav miniaturnih knjig ni mogoče brati, pa so bile že od nekdaj izjemno priljubljene, predvsem kot modni dodatki na verižicah in zapestnicah. Knjižnica univerze v Iowi je na primer pred kratkim svojo zbirko dopolnila z miniaturno knjigo, ki je nastala v zgodnjem obdobju evropskega tiska, torej v 15. stoletju.