Sobota, 20. 1. 2018, 5.00
6 let, 10 mesecev
Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri
Kam z otroki v prihodnjih tednih?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje za otroke in mlade Bobri, ki letos praznuje 10. obletnico, pri čemer že tretje leto poteka tudi v Domžalah in Sežani, vse do kulturnega praznika na več kot 40 prizoriščih ponuja več kot 160 različnih dogodkov. Izbirati je mogoče med predstavami, koncerti, filmi, delavnicami, vodstvi …
V desetih letih je sprva le ljubljanski festival Bobri prerasel v priljubljen in osrednji dogodek s področja kulturno-umetnostne vzgoje za otroke in mlade. Letos tega tematsko zaokrožuje poezija, ki jo bodo predstavili igrivo in zabavno, obljubljajo snovalci festivala. Del programa so gledališke, glasbene in plesne predstave, koncerti, filmske projekcije, knjižni dogodki, ustvarjalne delavnice in drugo.
Na več kot 160 brezplačnih dogodkih pod okriljem več kot 70 različnih producentov s področja kulture za otroke in mlade bodo predstavili slovenske pesnike. Tako tiste, ki ustvarjajo v sočasju, kot tudi tiste, ki jih ni več med nami, a so pomembno zaznamovali področje pesništva za otroke.
Med občinstvo so oz. bodo za prireditve, ki se bodo zvrstile med 20. januarja in 8. februarjem, skupno razdelili 16.600 vstopnic, pravi programska vodja Bobrov Tadeja Pungerčar. Za predstave so večinoma vstopnice že pošle, čeprav jih je nekaj še na voljo, predvsem pa so prosta mesta na ustvarjalnih delavnicah.
"Menim, da je za vse, ki delujemo na tem področju (kulturno-umetnostne vzgoje, op. a.), izziv, kako poiskati način za širitev zavesti o pomembnosti ter doprinosu sprejemanja umetnosti in kulturnih vsebin za odraščajoče, tako v duhovnem smislu kot tudi učenju določenih veščin. Razširiti torej znanje o tem, kakšno vlogo imajo glasba, ples, gledališče, film, zgodba, pravljica, skupno branje itd., torej spremljanje kulturnih vsebin z mlajšimi ter razmislek o njih," pravi programska vodja festivala Bobri Tadeja Pungerčar.
Po tematikah preteklih festivalov - knjige, likovne umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in oblikovanja, ekologije in večkulturnosti - so letos Bobri posvečeni poeziji. Kaj vse so razlogi za ta izbor?
Odločitev, da bo letošnja tema festivala poezija, je delno povezana s tem, da je Ljubljana pred tremi leti prejela stalni Unescov naziv mesta literature, ki ga podeljujejo mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom. Ob tem pa tudi zato, ker se mi zdi zelo pomembno med otroki in mladimi spodbujati branje, tudi poezije.
Del poslanstva Bobrov je tudi to, zato vsako leto na koncu kataloga objavimo tudi večstranski izbor knjig, ki so povezane z aktualno tematiko festivala. Letos je to lep nabor knjig poezije za otroke in mladino, torej priporočil za branje. Veliko med njimi jih je tudi z oznako zlata hruška (znak kakovosti otroških in mladinskih knjig Mestne knjižnice Ljubljana, op. a.). Seznam pripravijo v MKL, Pionirski – Centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Zelo je pomembno, da otrokom predstavimo kakovostno poezijo. Je pa letošnja tematika lep izziv tudi za producente. Z izborom teme Bobrov tako spodbudimo tudi produkcijo na določenem področju.
Ob gledaliških in plesnih predstavah, koncertih, filmskih projekcijah, knjižnih dogodkih je na festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bobri pester tudi program ustvarjalnih delavnic, ki bodo povezale poezijo in fotografijo, poezijo in grafite ter strip in drugo.
Na temo poezije ter v povezavi z drugimi mediji in ustvarjalnostmi pa bodo potekale tudi različne delavnice. Nabor teh je obetajoč.
Res je, nabor delavnic je pester. Vsekakor bi med temi izpostavila Grafitarnico, delavnico, na kateri bodo otroci v Gali hali na Metelkovi na temo poezije delali grafite v različnih tehnikah.
V času tisočih fotografij, ki se danes pojavljajo okoli nas, se mi zdi pomembno otroke poučiti tudi o tem, kaj je umetniška in kaj reportažna fotografija. Zato na Osnovni šoli Riharda Jakopiča, v okviru projekta Bobrove mlade oči, poteka tudi tovrstna delavnica, mladi bodo lahko skozi objektiv popisali eno izmed predstav festivala. V Galeriji Fotografija pa bomo poezijo povezali s fotografijo. Med drugimi bo potekala tudi striparska delavnica, ki jo bosta vodila pesnica Anja Golob in stripar David Krančan.
Pri Bobrovih delavnicah gre za vsebine in medije, ki sicer v tovrstni ponudbi za otroke in mlade niso pogosti ali jih celo ni.
Obletnice so vedno tudi izhodišča za inventure. Kako sami vidite položaj Bobrov in njihovega razvoja?
Letos sem se večkrat vprašala, kam smo prišli v desetih letih. Zatrdim lahko, da je festival postal zelo prepoznaven in se zasidral v zavest odraščajočih. Če otroke vprašaš, jih zelo veliko pozna bobra Bora, lik festivala.
S festivalom in vsemi dodatnimi aktivnostmi želimo spodbuditi tudi razmislek o pomembnosti kulturno-umetnostne vzgoje, tako med mentorji, starši kot tudi producenti, ki delujejo na področju kulture in umetnosti za mlade. Bobri med drugim povežejo veliko producentov, teh pa je s tem, ko festival raste, vsako leto več. Letos se jih bo v treh tednih, kolikor traja festival, povezalo več kot 60. To je tudi eden od naših pomembnih ciljev.
"Ena od naših želja je, da bi otroci in mladi, ki prihajajo na Bobre in se udeležujejo aktivnosti tudi čez leto, ostali ljubitelji kulture in umetnosti tudi v prihodnje ter tako po tovrstnih vsebinah posegli tudi kot odrasli."
Prav tako vsako leto v program umestimo tudi določene nove vsebine, nabor mogočih prostočasnih aktivnosti in predstavimo tudi malo manj znane, a kakovostne producente.
Glede na to, kako hitro poidejo vstopnice za dogodke, lahko rečem, da smo med ljudi vendarle ponesli sporočilo o pomenu kakovostne kulture ter umetnosti za otroke in mlade.
Vsako leto občinstvu kot eno od spremljevalnih orodij kulturno-umetnostne vzgoje ponudite tudi Bobrov dnevnik?
Del kulturno-umetnostne vzgoje je priprava na dogodek, na primer v obliki pogovora, pa tudi refleksija kulturnega oz. umetnostnega doživetja. S ciljem, da spodbudimo pogovor, razmislek in poglabljanje vsebin po prireditvi, je nastal tudi Bobrov dnevnik, ki najmlajše občinstvo nagovarja z vprašanji, igrami in dodatnimi informacijami.
Na Grafitarnici, delavnici v Gali hali na Metelkovi, bodo mladi na temo poezije delali grafite v različnih tehnikah.
Omenili ste manj znane, a dobre producente, katerih program velja spremljati tudi čez leto, pa jih morda še nimamo v mentalnem zemljevidu. Za katere gre?
Zagotovo je med temi vedno bolj znana, a ne še vsem poznana Vodnikova domačija Šiška, Hiša branja, pisanja in pripovedovanja, kjer v okviru festivala pripravljamo Pesmovadnico – interaktivno razstavo poezije.
Zavod, ki se nam je letos pridružil, je IZUK/Ljubljana Alternative Tours, ki bo izvedel že omenjeno Grafitarnico. K sodelovanju smo spet povabili tudi Dobro vago, Roglab, Škuc in RampaLab, saj je zelo pomembno, da so del programa tudi producenti s področja sodobne umetnosti.
Plesna predstava Kaje Lorenci z naslovom Morda na videz kdaj kot vsi ljudje je tudi del letošnjih Bobrov.
Nabor sodelujočih na festivalu je mogoče razumeti tudi kot sugestijo, celoletni kompas za nadaljnje spremljanje programa posameznih producentov.
Bobrov katalog sama ob predstavitvi festivalskih vsebin razumem tudi kot nabor aktivnosti, informacij in med drugim kontaktov ter lokacij za v prihodnje. Večina Bobrovih prireditev je v posameznih institucijah namreč na voljo vse leto.
Celotni program Bobrov je brezplačen, kar ni sporočilo, da v kulturo ne bi investirali svojih sredstev, temveč gre v tem primeru za dostopnost.
Festival že od samega začetka temelji na ideji o dostopnosti kakovostne kulture in umetnosti vsem, zato ostaja brezplačen. Veliko je staršev, ki žal otroku ne morejo privoščiti marsikatere aktivnosti, ki bi jo želeli, pa naj bo to obisk gledališča, udeležba na delavnici ali kaj drugega. Ob tem gre tudi za obliko spodbude.
Kaj je izziv ne samo za Bobre, temveč za širšo kulturno-umetnostno vzgojo pri nas?
Menim, da je za vse, ki delujemo na tem področju, izziv, kako poiskati način za širitev zavesti o pomembnosti ter doprinosu sprejemanja umetnosti in kulturnih vsebin za odraščajoče, tako v duhovnem smislu kot tudi smislu učenja določenih veščin. Razširiti torej znanje o tem, kakšno vlogo imajo glasba, ples, gledališče, film, zgodba, pravljica, skupno branje itd., torej spremljanje kulturnih vsebin z mlajšimi in razmislek o njih. Prav tako je pomembno spremljanje sodobne umetnosti oz. področij, ki so pri nas odlično zastopana, vendar še vedno premalo poznana.
Med občinstvo bodo za prireditve, ki se bodo zvrstile med 20. januarja in 8. februarjem, skupno razdelili 16.600 vstopnic, pravi programska vodja festivala Bobri Tadeja Pungerčar.
Nagovarjanje odraščajočih s kulturnimi vsebinami pa je tudi vzgajanje in oblikovanje bodočega odraslega občinstva.
Ena od naših želja je, da bi otroci in mladi, ki prihajajo na Bobre in se udeležujejo aktivnosti tudi čez leto, ostali ljubitelje kulture in umetnosti tudi v prihodnje ter tako po tovrstnih vsebinah posegli tudi kot odrasli.
Najhitreje poidejo vstopnice za gledališke predstave.
Vstopnice za gledališke, plesne predstave, glasbene dogodke ter filme za najmlajše do osmega leta razdelimo najhitreje. Po tej starosti gredo vstopnice v obtok nekoliko počasneje, nazadnje razdelimo tiste za prireditve, namenjene najstnikom. Prav to, kako nagovoriti najstnike, je eden od izzivov vseh, ki delujemo na področju.
Letos se na primer zelo veselim tudi plesne predstave Kaje Lorenci z naslovom Morda na videz kdaj kot vsi ljudje, do katere mlajši gledalci, če ne bi bila predstavljena na festivalu Bobri, morda sploh ne bi prišli, saj se lahko sprva zdi, da je odrsko delo namenjeno le odraslim, a je širše dostopno.
