Drama Laboratorij odpira vrata z Marie Curie

Marie Curie – Hysterie je mokomuzikal, ki ga je njegova avtorica in igralka Tina Vrbnjak šaljivo poimenovala tudi kot muzikal za igralko brez posluha. Pri snovanju so si z Evo Kraševec, Nino Šorak, Vasjo Lebaričem, Anjo Pirnat in Larnom Poličem Zdravičem porazdelili vloge tako, da predstava nima režiserja ali režiserke, kot metodo pa so uporabili mokumentaristični pristop, ki združuje zgodovinska dejstva in domišljijo.

Predstava temelji na romanu Knjiga o Blanche in Marie švedskega pisatelja Pera Olova Enquista, ki jo je Tini Vrbnjak za rojstni dan kupila Eva Kraševec in govori o izmišljenem prijateljstvu med znanstvenico in Nobelovo nagrajenko Marie Curie in histeričarko Blanche Marie Wittman, ki je na prelomu stoletja bivala v pariškem sanatoriju La Salpetriere.

Zgodbi obeh junakinj razbijata stereotipe o ženskah v družbi; medtem ko je Marie Curie s svojimi znanstvenimi odkritji in Nobelovima nagradama utrla pot številnim drugim znanstvenicam, se je Blanche Wittman uspelo z družbenega dna prek sanatorija povzpeti na raven zvezdništva, je danes na novinarski konferenci povedala Eva Krašovec.

Z mokumentaristično metodo in formo muzikala so na zgodbo pogledali kot na refleksijo o preteklem in sodobnem času, razvoju znanosti in znanstvenega raziskovanja, predvsem na področju psihiatrije ter fizike in kemije. Kot je dodala Nina Šorak, znanost bistveno vpliva na razvoj zgodovine, sedanjost pa je tudi zaradi različnih kriz nevaren čas za zlorabo znanstvenih odkritij. H kritičnemu pristopu je pripomoglo tudi obsežno študijsko gradivo in, po besedah Anje Pirnat, poznavanje družbenih in zgodovinskih okoliščin, zaradi katerih so lahko vedeli, koliko se lahko norčujejo in kaj smo se iz tega naučili.

"Vsaka bolezen je povezana s časom, v katerem se pojavi, in vsako zgodovinsko obdobje prinaša svoje bolezni," je povedala Tina Vrbnjak. Histeričarke so bile na prelomu 19. in 20. stoletja poskusni zajčki, na katerih so se s svojo "genialnostjo" izživljali takratni zdravniki, kot je bil Jean-Martin Charcot, po njegovi smrti je drastično upadlo tudi število histeričark. Prav manipulacija je pomemben dejavnik tako pri medicini kot pri fiziki in kemiji, in čeprav je Marie Curie v stiku z radioaktivnimi elementi lahko zgolj ugibala o posledicah, danes o njih in o smrtonosnosti snovi v svojem okolju vemo veliko, pa se vendarle premalo angažiramo, je še dodala Tina Vrbnjak.

Na odru bo tokrat sama, z minimalnimi sredstvi in tudi z minimalno pomočjo, saj bo sama skrbela tudi za osvetljavo in glasbo. Zadnjo je za predstavo spesnil Laren Polič Zdravič, ki se pri ustvarjanju ni oziral na zgodovinska obdobja, saj prevladujeta rock in disco. Tudi on se je pošalil na račun posluha glavne igralke, a po pričevanju sodelujočih zna Tina Vrbnjak igrati tudi igralko, ki zna peti.

Čeprav je bila današnja novinarska konferenca v Nemški hiši, sosednji stavbi Drame, kjer je bilo nekoč skladišče, bo premiera mokomuzikala vseeno v Drami, saj se jim po besedah ravnatelja Drame Igorja Samoborja s stanovalci Nemške hiše še ni uspelo dogovoriti, da bi prazen prostor namesto skladišču namenili kulturi.