Ta nori svet okusov

Vendar napisana beseda gotovo nikoli ni tako poučna, kot izkustvo samo. Tu je le daljna esenca vsega bogastva … Mračni srednji vek – svetla kulinarična prihodnost Slavna francoska kuhinja se je začela v mračnem srednjem veku med francosko aristokracijo. Takrat je bila navada, da so bili obroki sestavljeni iz veliko jedi, za pribor pa so služile roke in kruh. Že takrat je kot zvezda zasijal šef Tailevent, ki je deloval v kraljevi kuhinji štirinajstega stoletja. Za začetek prave visoke francoske kuhinje pa poznavalci štejejo sedemnajsto stoletje, ko je kuharski šef La Varenne napisal prvo pravo francosko kuharsko knjigo. Lahko bi rekli, da je vse drugo zgodovina. Vsako stoletje, vsako desetletje je prineslo kaj novega in se lepo spojilo z že obstoječimi okusi. V tej nepregledni množici francoskih dobrot prav gotovo vsak najde svojo poslastico.

Le kaj dajejo Francozi v lonec?

Tisti, ki se navdušujejo nad nenavadnim, bodo najbrž najprej pomislili na polže, žabe, prepelice in golobe, ki so res značilne spremljevalke francoske kuhinje. Je pa res, da v Franciji ne boste stradali mesa. Okusne mesne jedi bodo pripravljene iz piščanca, purana, goske ali race, prav tako se ne izogibajo teletini, jagnjetini, ovčetini, divjačini in konjskemu mesu. Tudi želja po ribjih jedeh bo skoraj takoj utišana, pa naj gre za sladkovodne ali morske jedi. Od zelenjave boste na krožnikih največkrat videli čebulo, krompir, lečo, jajčevce, bučke, paradižnik in korenje. Tudi gobe so francoska posebnost, pa naj gre za tartufe, šampinjone in vrsto drugih. Vse skupaj je največkrat začinjeno s solnim cvetom, provansalskimi zelišči, gorčico, rožmarinom, sivko, janežem in žajbljem.

Gastronomsko potovanje po pokrajinah

V Parizu v Ile de France, kar je osrednja francoska regija, boste lahko izbirali med vsemi kulinaričnimi specialitetami, vključno s svetovnimi, kajti prestolnica je zares prestol kulinarike. Okrog 9000 restavracij (tudi drugih narodnosti) in malo morje bistrojev in stojnic s hrano, bi moralo potešiti še tako izbirčnega in epikurejskega obiskovalca.

Pokrajine Šampanja, Lorena in Alzacija so seveda znane po šampanjcu in slani piti guiche lorraine.

Bretanja in Normandija bosta ponudili obilo morske hrane, ki jo boste poplaknili z moštom in kalvadosom. Tam prav tako zelo dobro uspevajo cvetača, artičoke in cikorija.

Dolina Loare bo poleg fantastičnih gradov postregla s češnjevim in breskovim likerjem. V njihovih loncih velikokrat dišijo jagnjetina, divjačina, teletina, prav tako se boste najbrž tu do sitega najedli šampinjonov, jagod in melon. Za domov pa si vzemite kakšen kis, ki jih je tukaj zelo veliko.

Burgundija (in France Comte) je seveda znana po vinu. Od tam tudi sloviti francoski polži, če pa vam ti ne bodo zdrseli po grlu, jih lahko mirne duše zamenjate za rečne rake in perutnino. Tukaj je doma medena torta kot tudi črni ribez, iz katerega se obilno proizvaja liker Creme de Casis. Prav tako imate lahko sirov piknik, saj je regija znana tudi po teh. Za domov pa vzemite kakšno olje iz orehov ali lešnikov.

Alpska regija je znana po piščančjih jedeh ter sladkovodnih ribjih jedeh. Našli boste tudi obilo francoskih klobas in sirov, ki so pač popotnica vsakega pohodnika.

Limousin in Poitou-Charentes sta območji, kjer so doma ostrige. Prav tako se hvalijo, da tam delajo najboljšo smetano in maslo v vsej Franciji. Na tem območju je doma tudi slavni konjak.

Bordeaux, Gaskonija in Baskija Seveda je Bordeaux znan po vinih. Tam boste dobili tudi prvovrstno jagnjetino in kozji sir, predvsem v Gaskoniji pa se boste lahko mastili z različnimi paštetami in terinami.

Toulouse, Quercy in Averyon so znani po šunkah in sušenih klobasah. Najbolj znana tamkajšnja jed cassoulet je sestavljena iz različnih vrst mesa, klobas in fižola. Na tej regiji ne bodo razočarani tisti, ki imajo radi tartufe in druge gobe, prav tako bodo na svoj račun prišli "sirojedci".

Provansa in Azurna obala je bogata z zelenjavo, morskimi sadeži, citrusi ter zelišči, posejana pa je tudi z olivami in s sivko. Tu boste lahko okušali piščančje jedi, velikokrat začinjene z zelišči in vinom. Lačne želodce pa bodo potešili tudi siri in suhe klobase. Za vzpodbuditev ali pomiritev brbončic pa boste tu dobili pastis – janeževo pijačo, ki jo mešajo z vodo.

Korziko bi lahko poimenovali tudi gastronomski paradiž za tiste, ki imajo radi mediteransko kulinariko, čeprav se tam znajdejo tudi klobase, šunke in pršuti. Veliko stvari je narejeno iz kostanja, iz katerega delajo kruh, torte, žganjice in celo polento. Slovite so korziške klementine, ki se ponašajo s certifikatom. Domov boste po vsej verjetnosti odnesli kostanjeve specialitete, kandirane limone in pražene lešnike.