Sauvignonasse, vino, ki povzroča zmešnjave

A ker je tokaj alfa in omega na Madžarskem, so rabo imena evropski birokrati podelili njim. Naši vinarji so leta 2005 čez že natisnjene nalepke z imenom tokaj nalepili ime sauvignonasse, Italijani pa so morali ime spremeniti leta 2007. Tako ima vino, ki ima v Furlaniji res močno tradicijo, na obeh straneh meje različna imena: v Italiji je ostal friulano (tokai so preprosto izpustili), pri nas pa sauvignonasse, kar se sliši strahovito nobel. Drugod po svetu ga poznajo kot sauvignon vert, zeleni sauvignon, ime, ki ga nekateri vinogradniki uporabljajo tudi pri nas. Da bi bilo vse skupaj še bolj nenavadno, madžarski tokaj ne vsebuje niti jagode furlanskega tokaja in v resnici razen imena nimata nič skupnega. Madžarski tokaj se celo imenuje po madžarski pokrajini Tokaji, furlanski pa po potočku Toccai v Furlaniji. Madžari pač le niso hoteli, da bi njihovo polsladko vino zamenjali za suho in aromatično furlansko.

Zgodovina sauvignonassa je vezana na Furlanijo. Prvič je omenjen v 13. stoletju v dokumentih beneških patriarhov. Takrat naj bi Bertoldo di Andechs, oglejski patriarh, nekaj trt tega vina poslal kralju Beli IV. na Madžarsko. V Furlaniji so to trto začeli obsežnejše gojiti v 17. stoletju. In takrat je bilo to vino tako slavno, da ga je beneška princesa Aurora Formentini vzela s seboj, ko se je leta 1632 poročila na – spet! – ogrski dvor. Iz Furlanije je sorta prešla v Goriška brda, pa tudi v Francijo, od tam pa v Čile. In tu se je zgodila še ena zmešnjava: v Čile so trto prodali kot sauvignon blanc in vino celo do srede devetdesetih let prodajali kot tako. Dokler niso ugotovili, da je to pravzaprav druga sorta. Čilske vinograde so začeli hitro obnavljati s pravim sauvignonom blanc, zeleni sauvignon pa je ostal le še v Furlaniji in Goriških brdih. Zato bi bilo nemara res bolj pravično, da bi se še naprej imenoval furlanski tokaj.