Polnjene lepotice, ki ljubijo spremembe

Bor mašina za punce je kulinarično stičišče, v katerem se je zbralo pet kuharskih navdušenk, ki so spretno združile kuharijo in druženje. Nastal je blog, ki je pravi kulinarični navdih.

Ena od petih ustvarjalk bloga je tudi Tina, novopečena mamica male Gaje, ki zase pravi, da kuha predvsem zato, da najde svoj mir: "Misli utihnejo in svet je lepši, predvsem pa slajši."

Če bi se morala odločiti, katera zelenjava po mojem mnenju predstavlja sinonim za poletje, je to vsekakor in brez dvoma paradižnik. Tisti domači, ki je tako sladek, da ga v največji vročini med sprehodom po vrtu utrgaš, zagrizeš vanj in predeš od ugodja. Uh, kolikokrat sem kar malo jezna na mojo mami, ki je sicer idejni vodja našega domačega vrta za hišo. Celotno pomlad nabira sadike in 'flance', do junija se vse prav lepo že razbohoti, nato pa v največji vročini pobegne na morje, jaz pa ostanem doma in vsako jutro stojim v prebujajočem se vrtu in skrbno zalivam predvsem paradižnike. Ne bom tajila – včasih mi gre hudo na živce, kako previdna moram biti in si vzeti čas, da paradižnike zalivam res samo pri stiku z zemljo, sicer bi mokri listi ob stiku s soncem porjaveli. Le zakaj paradižniki ne morejo biti kot solata ali buče, ko jih na hitro oškropim in odhitim dalje, si mislim. A v hipu, ko moj jezik pride v stik s to poslastico, je vse pozabljeno.

Čez leto paradižnika v trgovinah sploh ne kupujem. Kar ni sezonsko, je po pravilu brez okusa. Vsaj tako je veljalo, dokler na paradižnikovo sceno ni vstopil Lušt. Priznam, ne privoščim si ga velikokrat, saj se nočem razvaditi. Vse leto namreč v spomin kličem okus slastnega paradižnika, da tako naberem motivacijo za zgodnje vstajanje in poletno zalivanje vrta. A ko se odločim razvajati s poletjem tudi pozimi in spomladi, to storim z Luštom. In ne gre samo za hitro paradižnikovo solato ali pa da bi ga, bognedaj!, dala kar v kakšno mesno omako. Ko imamo opravka z Luštom, je Lušt zvezda krožnika!

Brskala sem po receptih in malce razočarano ugotovila, da se paradižnik kot glavna sestavina pojavlja le v peščici jedeh – imamo juho, omako, različne pite in nenazadnje še polnjene paradižnike. Zadnjega nisem še nikoli naredila, sem se pa po tem preizkusu odločila, da bodo polnjeni lepotci poleti vsaj toliko na jedilniku kot rumene babure.

Z nadevom se lahko poigravate na vse strani in konce. Jaz sem tokrat naredila malce lahkotnejšo verzijo, ki je skoraj veganska. Po želji lahko v nadev dodate tudi tuno, nariban sir ali druge vrste zelenjave, poigravajte se! Moj recept vam lahko služi samo kot osnova.

Iz navedenih količin pride 10 polnjenih paradižnikov.

Za nadev potrebujemo:

100 g kuskusa

180 ml vrele vode

Sol

1 manjšo bučko

Polovico večjega jajčevca

Manjšo čebulo

2 stroka česna

3 žlice olivnega olja

Mocarelo

Postopek:

Vso zelenjavo najprej očistimo. Olje segrejemo. Čebulo in česen sesekljamo in na hitro prepražimo. Bučko in jajčevec narežemo na manjše kocke, naj ne presegajo velikosti 1 x 1 cm. Dodamo jih v posodo in na srednje močni temperaturi pražimo. Vse skupaj solimo in pražimo cca. 10 minut.

Medtem zavremo vodo, jo rahlo osolimo in vanjo stresemo kuskus. Pustimo 10 minut, da nabrekne.

Pripravimo še paradižnike: 10 paradižnikom odrežemo vrh in izdolbemo sredico in semena. Bodite previdni, da jih ne poškodujete, da vam nadev ne bo uhajal. Najboljše je, če to počnete nad večjo posodo, da ne bo paradižnikova poplava po celotnem pultu. Sredico in tekočino treh paradižnikov fino sesekljamo in dodamo bučkam ter jajčevcem. Paradižnike polagamo na pekač.

Ko je kuskus pripravljen in zelenjava prepražena, vse skupaj zmešamo in z žlico nadevamo paradižnike. Na koncu dodamo mocarelo – če imate tisto, ki je primerna za ribanje, jo naribamo po paradižnikih. Uporabite lahko tudi mehko mocarelo, ki jo narežete na tanjše rezine in jih polagate na paradižnike.

Paradižniki se pečejo cca. 20 minut na temperaturi 180°C.