Okrepčevalnica Čompa: žar v centru mesta

Čompa je obljuden lokal, ki ima publiko tako za šankom, kjer ponuja solidna vina po ceni, ki ne zbega klasičnega gosta, kot za štirimi, petimi mizami v notranjosti lokala. Za šankom strežejo in pečejo na žaru, a prostora je premalo, od tod tudi naše čakanje na priložnost, da ujamemo mizo. Na koncu nismo več trkali in spraševali, ampak preprosto poklicali in rezervirali kot v kakšni boljši restavraciji. Še isti dan smo dobili najboljšo mizo, pozneje pa se je izkazalo, da je Čompa, ki se odpira šele ob sedmih zvečer, (spet) razprodana, čeprav ponudba ni obsežna.

A tisto, kar smo tisti večer dobili, je bilo dobro. Kozarec ali dva vina, voda in minimalna ponudba jedi – nekaj hladnih, dve, tri tople predjedi in četica mesnin, ki jih pripravljajo pri šanku.

Okrepčevalnica Čompa

Trubarjeva cesta 40, Ljubljana

Telefon: 040 799 334

Pri vinu imajo strogo primorske junake, marsikaj od Krapeža je na kozarec, imajo Renčela, Štembergerja, Jogana in kakšno kapljico iz briške zadruge. Naj kar takoj povemo, da smo pili Krapeževa rebulo in sauvignon, da smo poskusili Štembergerjev beli cuvee in da smo pri mesu pili Krapežev rdeči Lapor. Izbor vin na kozarec je soliden, dovolj širok in, kot rečeno, ne predrag.

Za hladno predjed so tisti večer rezali pršut, ki ga gospodar dobi od kraških kmetov. S porcijo niso pretiravali, dodali pa so (zelo) dimljen goveji pršut, ki ga je šef med prazniki prinesel iz Srbije. Hladni krožnik so zaokrožili s siri z Vremščice, s kajmakom in z mladim sirom (tudi iz Srbije). Kraško-srbski krožnik so potrdile lepinje, ki jih malce popečejo, da so tople in voljne. Korekten, za center Ljubljane nekoliko neobičajen krožnik, a v Čompi je vse skupaj malce nenavadno, med gosti so vsi od umetnikov do direktorjev, od upokojencev do tistih, ki ob šanku tiho žulijo kozarec Krapeža, nevedoč, da za dva evra pijejo vino vzhajajočega vipavskega zvezdnika, človeka, ki prideluje morda najboljši merlot pri nas. Topli predjedi sta bili tisti večer dve: treviški radič na žaru z veliko česna, malo naribanega sira in odmerkom oljčnega olja. Lepo pripravljena jed, ki je verjetno odgovor tistim, ki trdijo, da je Čompa lokal za mesojede. Iz istega filma so tudi artičoke v žerjavici s kančkom sira. A obe jedi sta bili pripravljeni tako, kot se spodobi, in ne kot nekakšno mašilo pred glavnimi, mesnimi jedmi, ki so sledile.

Še prej pa je bilo treba poskusiti, kako dobro je zorjeno meso, ki se bo pozneje peklo na žaru. Vse, kar imajo na žaru, lahko pripravijo tudi surovo, podobno kot karpačo, a ne v rezinah, ampak v kockicah. Zorjen goveji file smo samo poskusili (skupaj z balzamičnim kisom, olivcem, sirom in nepotrebno rukolo), potem pa naj bi šlo zares. In je tudi šlo. Z žara so prinesli žrebičkov hrbet in goveji rostbif. Mehko meso, porcije pa ne prevelike, obogatene z bučkami, jajčevci, gobicami, paradižnikom in papriko. Pa še mešano solato so dodali, tako da se je ob že omenjenem rdečem Krapeževem Laporju glavna jed razvila v lepo doživetje.

In škoda, da pri sladicah nimajo širše izbire. Poskusili smo čokoladno torto, menda jo imajo vedno, ampak vedno malo drugačno. Tokrat ni bila nič posebnega, so pa zato v zadnji seriji spet zablesteli gospodarjevi "šnopčki". Ni ne časa ne prostora, da bi našteli vse (tudi iz Srbije jih je nekaj prinesel). Poskusili smo močno bratsko slivovko in medeno grapo. Mimogrede, uležane mesnine z žara je mogoče dobiti že za 15 evrov, tako da bi se morali s 25 evri na osebo v Čompi konkretno najesti.

Povzetek

Okrepčevalnica, ki nima velikih ambicij, ima pa nekaj solidnih idej. Žar, ki prenese vse od dobro uležanih mesnin do zelenjavnih jedi. Kot nekakšen odgovor na Buffet da Pepi v Trstu ima malo prostora in samosvojo ponudbo.

Vinska karta je v znamenju Krasa, Vipave in Brd (konec koncev je lastnik Kraševec). Izbor ni preširok, a je zanimiv, deloma ekološki in razmeroma poceni.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.