Modra frankinja, boljša polovica cvička

Toda žal je modra frankinja rasla na napačnem delu Evrope, ne na francoskem, temveč na srednjeevropskem. In vina iz Avstrije, Slovaške in Slovenije pač nimajo svetovnega slovesa. Se je pa modre frankinje prijel vzdevek modri pinot vzhoda. Kar je deloma res: po okusu je vino res podobno modremu pinotu. Po izvoru pač ne. Izvor modre frankinje je sicer nejasen, a eden od sorodnikov naj bi bil gouais blanc, drugi pa neznana trta francoskega izvora. Dolgo časa je veljalo, da je sorodnica slovitega gamaya, a so analize DNK to ovrgle. Tako je namesto aristokratke še vedno le pankrt.

Modra frankinja je bolj naša, kot si mislimo. V nemščini se ji reče Blaufränkisch ali Lemberger. In če lahko verjamemo spletnim enciklopedijam, se tako imenuje po kraju Lemberg pri Šmarju pri Jelšah, saj je zapisano, da so leta 1877 to sorto od tam izvozili v Nemčijo. No, kot drugi možni kraj, po katerem se imenuje modra frankinja, je naveden avstrijski Limburg.

Nezahtevna trta, ki raste na vseh vrstah zemlje, če ima vsaj malo sonca, je v Sloveniji osvojila Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Pri nas imamo festival modre frankinje v Sevnici. Ker je po okusu močna sorta, bogata s tanini, so jo največkrat uporabljali v mešanicah. Tako kot je v Sloveniji obvezna sestavina cvička in metliške črnine, je na Madžarskem poglavitna sestavina Bikove krvi, slavnega madžarskega rdečega vina.

Šele v zadnjem času se modra frankinja uveljavlja kot samostojna sorta. Posebno v barikirani različici, ko po okusu spominja na širaz. Le da je menda bolj zdrava, ker ima visoko raven antioksidantov, še posebej resveratrola, ki varuje srce. Torej, kozarec modre frankinje na dan odžene zdravnika stran.