Kozarec Mozarta ali Bacha?

Bachmann je izdelal poseben zvočnik, prek katerega moštu med vretjem predvaja glasbo, tako klasiko kot jazz in elektronske ritme. Kot trdi, naj bi zvočni valovi pozitivno vplivali na nastajajoče vino in pomagali pri pridelavi bolj kakovostne kapljice. Vinarji za boljše vino poskusijo marsikatero nenavadno metodo Bachmannova metoda je sicer le ena v vrsti nenavadnih pristopov k pridelavi vina. V portugalski vinski kleti Jose Maria da Fonseca med sodi, v katerih zori vino, odmeva klasična glasba. Henri Maire, vinska klet iz francoske pokrajine Jura, je več tisoč steklenic rdečega vina poslala na jadranje okoli sveta, da bi mu pri zorenju pomagalo premetavanje po valovih. Avstrijski vinar Rainer Christ pa medtem prisega na trgatev ob polni luni, saj naj bi to naredilo vino bolj kompleksno in mu podaljšalo življenjsko dobo.

Znanstvene potrditve, da katera od teh metod resnično pomaga izboljšati vino, za zdaj še ni, številni znanstveniki pa jih zavračajo kot "popolne nesmisle". "Kvasovke nimajo glasbenega okusa. Vseeno jim je, ali jim predvajamo AC/DC, Madonno ali Mozarta," je trditve izumitelja Bachmanna zavrnil Werner Gruber, fizik z dunajske univerze.

Bolj "produktivne" kvasovke Bachmann pa se na tovrstne kritike ne ozira in še naprej trdi, da bo njegov izum povzročil revolucijo v vinarstvu. Za kaj sploh gre? Štiriinštiridesetletni izumitelj je izdelal 1,4 kilograma težak zvočnik, ki se ga potopi neposredno v mošt, glasba pa naj bi stimulirala kvasovke. "Vino postane bolj sadno in hitreje dozori, okusi pa so veliko močnejši," je pojasnil svoj izum in zatrdil, da "obstaja popolnoma znanstvena razlaga". Zvočni valovi naj bi pospešili gibanje kvasovk, ki naj bi zaradi tega predelale več grozdnega sladkorja.

Mozartove simfonije za modri pinot, arije za zweigelt Izum je sicer že preselil v prakso. O sodelovanju je prepričal šest avstrijskih vinarjev, vino, ki so ga pridelali s pomočjo glasbe, pa naj bi začeli prodajati že spomladi. Enaintrideset tisoč litrov "glasbenega" vina se bo prodajalo pod blagovno znamko Sonor Wines, cene pa se bodo gibale od 19 do 25 evrov. Med drugim bo naprodaj modri pinot, ki so mu predvajali Mozartovo 41. simfonijo, in zweigelt, ki je "poslušal" izbrane operne arije.

Tudi vinarji opažajo spremembo Franz-Michael Mayer, eden od vinarjev, ki sodelujejo z Bachmannom, je svojemu semillonu predvajal valčke in polke v izvedbi slovitega dunajskega filharmoničnega orkestra. Kot je dejal, opaža spremembo. "Zdi se mi, da je drugačnega, boljšega okusa," je dejal in dodal, da bo z glasbeno metodo nadaljeval tudi pri naslednji letini.

Kakorkoli že, čeprav znanstveniki zavračajo idejo, da bi glasba lahko izboljšala vino, so si bolj ali manj enotni, da mu ne more škoditi. Če je vino dobro, ne bo nikogar zanimalo, ali je med zorenjem poslušalo Mozarta ali Madonno.