Torek, 15. 9. 2026, 4.00
3 tedne, 1 dan
Vladimir Putin naj bi se pripravljal na reorganizacijo najmočnejše ruske obveščevalne službe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,72
Aleksander Bortnikov je eden najdlje službujočih vodilnih ljudi ruskega varnostnega aparata. Na čelo FSB ga je leta 2008 imenoval takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Rusko Zvezno varnostno službo (FSB), najvplivnejšo obveščevalno agencijo ruskega varnostnega aparata, naj bi v prihodnjih mesecih čakala obsežna reorganizacija. Spremembe bi lahko zajele ključne oddelke in njihovo vodstvo, po poročanju neodvisnega ruskega medija iStories pa morda celo dolgoletnega direktorja Aleksandra Bortnikova, ki FSB vodi že skoraj dve desetletji. Uradne potrditve reorganizacije ali njegovega odhoda iz Kremlja za zdaj ni.
Poročilo o morebitnih velikih spremembah v ruski obveščevalni agenciji FSB, naslednici sovjetskega KGB, je objavil ruski neodvisni raziskovalni medijski portal iStories oziroma Važne istorii, ki po ruski invaziji na Ukrajino deluje v izgnanstvu. Portal se sklicuje na dva nekdanja pripadnika FSB, ki se po navedbah uredništva med seboj ne poznata.
Povod za poročanje je odhod Sergeja Alpatova, dosedanjega vodje Službe za gospodarsko varnost FSB. Oba vira iStories sta razkrila, da je položaj zapustil zaradi zdravstvenih razlogov. Naslednika naj za zdaj ne bi imenovali prav zaradi načrtovane širše reorganizacije.
Po besedah enega od virov bi se lahko reorganizacija začela že oktobra. Zajela naj bi tako pomembne službe znotraj FSB kot njihove vodje, med njimi tudi direktorja Aleksandra Bortnikova.
Največja sprememba po invaziji na Ukrajino
Če se bodo napovedi o obsežni reorganizaciji FSB potrdile, bi lahko šlo za eno pomembnejših prerazporeditev moči znotraj ruskega varnostnega aparata po začetku invazije na Ukrajino. Toda sama reorganizacija še ne pomeni, da ruski predsednik Vladimir Putin izgublja nadzor nad sistemom. Prav nasprotno, lahko bi šlo za poskus, da po več kot štirih letih vojne varnostni aparat prilagodi novim razmeram in na ključne položaje postavi ljudi, ki jim najbolj zaupa.
Najpomembnejše vprašanje bo zato, kdo bi morebiti nasledil Bortnikova. Direktor FSB ima namreč neposreden dostop do ruskega predsednika in je del ozkega kroga ljudi, ki Kremlju posredujejo najbolj občutljive informacije o notranji varnosti, vojski, Ukrajini in tujih obveščevalnih službah. Menjava človeka, ki službo vodi že od leta 2008, bi tako lahko spremenila tudi način, kako informacije prihajajo do Putina in kdo ima pri njem največji vpliv.
Zvezna varnostna služba FSB je mnogo več kot zgolj klasična obveščevalna služba. Gre za zvezni izvršilni organ z zelo širokimi policijskimi, varnostnimi, protiobveščevalnimi in obveščevalnimi pristojnostmi. Na fotografiji sedež FSB v Moskvi.
To je pomembno tudi zaradi vloge FSB pred začetkom vojne v Ukrajini. Raziskave britanskega obrambnega in varnostnega inštituta Rusi (angl. Royal United Services Institute) kažejo, da je bila FSB globoko vključena v priprave na invazijo leta 2022. Njene strukture so v Ukrajini gradile mreže sodelavcev, zbirale politične in varnostne informacije ter pripravljale teren za hitro destabilizacijo ukrajinske države. Rusko vodstvo je takrat očitno računalo na bistveno manjši odpor, kot ga je nato doživelo.
Morebitna reorganizacija bi zato lahko bila tudi poskus odpravljanja slabosti, ki jih je vojna razkrila v ruskem obveščevalnem in varnostnem sistemu. FSB sicer ne vodi glavnih vojaških operacij na fronti – za to sta odgovorna predvsem obrambno ministrstvo in generalštab –, vendar ima pomembno vlogo v ozadju vojne. Ukvarja se s protiobveščevalno dejavnostjo, varovanjem meje, odkrivanjem sabotaž, nadzorom okupiranih območij in iskanjem ukrajinskih agentov ter drugih groženj znotraj Rusije.
Zato bi bila za vojno pomembna predvsem reorganizacija tistih delov FSB, ki se ukvarjajo z Ukrajino, vojaško protiobveščevalno dejavnostjo in varovanjem ruskega zaledja. Sploh ko se Rusija v zadnjih mesecih sooča z ukrajinskimi napadi globoko na svojem ozemlju, sabotažami, napadi na vojaško in energetsko infrastrukturo. Takšni dogodki so povečali pritisk na ruske varnostne službe.
Bortnikov na čelu FSB že 18 let
Bortnikov je eden najdlje službujočih vodilnih predstavnikov ruskega varnostnega aparata. Na čelo FSB ga je leta 2008 imenoval takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Pred tem je Bortnikov vodil prav Službo za gospodarsko varnost FSB.
Bortnikov je star 74 let, v sovjetskih državnih varnostnih strukturah deluje že od leta 1975, kariero pa je začel v protiobveščevalnih enotah KGB na območju takratnega Leningrada.
Po navedbah virov iStories naj bi si Bortnikov že nekaj časa želel v pokoj, del njegovih nalog pa naj bi vse pogosteje opravljal njegov prvi namestnik Sergej Koroljov. Ta je prvi namestnik direktorja FSB od marca 2021, tudi on je pred napredovanjem vodil Službo za gospodarsko varnost FSB.
V Sloveniji prijeta ruska vohuna Artjoma in Anno Dulcevo sta na moskovskem letališču Vnukovo 1. avgusta 20224 sprejela ruski predsednik Vladimir Putin in direktor FSB Aleksander Bortnikov (na fotografiji skrajno desno).
Med možnimi Bortnikovimi nasledniki sogovorniki iStories poleg Koroljova omenjajo še vodjo vojaške protiobveščevalne službe Ivana Tkačova in vodjo protiobveščevalne službe Vladislava Menščikova.
Za zdaj ni nobenega uradnega sporočila, da je bila odločitev o menjavi direktorja že sprejeta. Uradne ruske strani Bortnikova še vedno navajajo kot direktorja FSB. Še 14. julija letos je kot direktor vodil sejo ruskega zveznega operativnega štaba, Nacionalni protiteroristični odbor pa ga tudi trenutno navaja kot svojega predsednika in direktorja FSB.
Odhod z enega najpomembnejših položajev znotraj FSB
Odhod Alpatova je pomemben predvsem zaradi pomembnosti Službe za gospodarsko varnost. Po podatkih iStories gre za enega ključnih delov FSB. V njenem okviru med drugim deluje uprava K, ki nadzira oziroma varnostno pokriva kreditni in finančni sektor ter nekatere najvišje državne institucije, in uprava P, katere področje je ruska industrija, vključno z naftnimi, plinskimi in vojaško-industrijskimi družbami.
Alpatov je službo vodil od leta 2021, ko je njegov predhodnik Koroljov postal prvi namestnik direktorja FSB. Pred njima jo je vodil tudi Bortnikov. Prav iz tega dela FSB so se torej v zadnjih dveh desetletjih povzpeli nekateri najmočnejši ljudje znotraj službe.
Kakšne so naloge FSB?
FSB oziroma Federalnaja služba bezopasnosti – Zvezna varnostna služba Ruske federacije je mnogo več kot zgolj klasična obveščevalna služba. Gre za zvezni izvršilni organ z zelo širokimi policijskimi, varnostnimi, protiobveščevalnimi in obveščevalnimi pristojnostmi.
Dejavnost FSB neposredno nadzira ruski predsednik. Ruska vlada med njene naloge uvršča zagotavljanje državne varnosti, boj proti terorizmu, varovanje državne meje in ruskih morskih območij, informacijsko varnost ter koordinacijo protiobveščevalnega delovanja drugih državnih organov.
Direktor FSB Aleksander Bortnikov ima neposreden dostop do ruskega predsednika Vladimirja Putina, dejavnost službe pa neposredno nadzira ruski predsednik.
Ruski zakon o FSB njene glavne dejavnosti deli na šest področij: protiobveščevalno dejavnost, boj proti terorizmu, boj proti kriminalu, obveščevalno dejavnost, varovanje meja in zagotavljanje informacijske varnosti.
Lov na tuje vohune in zaščita režima
Ena osrednjih nalog FSB je protiobveščevalna dejavnost. Po ruskem zakonu to pomeni odkrivanje, preprečevanje in zatiranje dejavnosti tujih obveščevalnih služb, organizacij ali posameznikov, ki bi lahko škodovali varnosti Rusije.
FSB pri tem izvaja javne in tajne protiobveščevalne ukrepe. Zakon predvideva tudi možnost posegov v tajnost komunikacij ali stanovanja, praviloma na podlagi sodne odredbe, v nekaterih nujnih primerih pa je ukrepanje mogoče začeti še pred pridobitvijo sodne odredbe.
Britanski obrambni in varnostni inštitut Rusi FSB opisuje kot najpomembnejšo med ruskimi posebnimi službami. Njene pristojnosti namreč segajo od preiskovanja kaznivih dejanj in protiterorizma do protiobveščevalnega in tudi zunanjega obveščevalnega delovanja.
Terorizem, vohunjenje, korupcija in organizirani kriminal
FSB ima tudi izrazite policijske oziroma preiskovalne pristojnosti. Po zakonu izvaja operativne ukrepe za odkrivanje in preprečevanje vohunjenja, organiziranega kriminala, korupcije, nedovoljene trgovine z orožjem in drogami ter tihotapstva, kadar te dejavnosti predstavljajo grožnjo ruski varnosti.
Pristojna je tudi za delovanje proti nezakonitim oboroženim skupinam ter skupinam in posameznikom, katerih cilj je nasilna sprememba ruske ustavne ureditve.
Posebno področje je protiterorizem. FSB lahko odkriva, preprečuje in preiskuje teroristične napade ter izvaja tajne in operativno-bojne ukrepe. Ruska zakonodaja celo dovoljuje uporabo posebnih enot FSB proti teroristom ali njihovim bazam zunaj Rusije, če tako odloči predsednik države.
Varovanje ruske meje
Za FSB so pristojne tudi ruske mejne enote. Služba nadzira varovanje državne meje, mejni režim in mejne prehode, njene pristojnosti pa segajo tudi na notranje morske vode, teritorialno morje, izključno ekonomsko cono in kontinentalni pas Rusije.
Organizacija zato ni sestavljena le iz tajnih agentov in protiobveščevalcev. Uradna struktura FSB obsega centralne službe in uprave, regionalna predstavništva, varnostne enote v ruski vojski, mejne organe, letalske enote, specialne enote, izobraževalne in raziskovalne ustanove ter izvedenske in druge podporne enote.
FSB pomembnejša od SVR ali GRU
FSB tudi ni sinonim za celotno rusko obveščevalno dejavnost. Ruska zunanja obveščevalna služba SVR je osredotočena predvsem na civilno obveščevalno delovanje v tujini. GRU pa je vojaška obveščevalna služba ruskih oboroženih sil.
FSB pa je v prvi vrsti notranjevarnostna in protiobveščevalna služba, čeprav ruska zakonodaja tudi zanjo izrecno predvideva obveščevalno dejavnost. Britanski inštitut Rusi opozarja, da se področja delovanja ruskih posebnih služb pogosto prekrivajo in da med njimi obstaja tudi tekmovanje za vpliv.
