Četrtek, 1. 8. 2019, 4.06
5 let, 4 mesece
Hiša Torkla: najboljša gostilna v Istri, in to na obeh straneh meje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,56
V nekaj letih je Hiša Torkla postala ena od najboljših gostiln v Sloveniji in ob našem zadnjem obisku so svoj sloves zgolj potrdili.
V Kortah so tri zelo različne gostilne: nova, poudarjeno avtorska kuhinja v Stari šoli, tradicionalna klasika v zadružnem domu in korak nižje Hiša Torkla, ki je med naštetimi najboljša, ob tem pa tudi ena od najlepših gostiln pri nas.
Hiša Torkla
Korte 44b, 6320 Izola
Telefon: 05 620 96 57
Šef in šefica sta prevzela istrsko kulinarično mentaliteto, a se je ne držita kot pijanec plota. Istro uporabljata kot osnoven motiv, ki ga po svoje oblikujeta v svojevrstno ponudbo. Ta bi lahko v prihodnjih letih preskočila tudi najboljše pri nas, novodobne istrske restavracije prek meje na Hrvaškem pa je tako ali tako že prehitela.
Omenili smo sam prostor, ki je urejen do zadnje podrobnosti, pred začetkom večerje pa se moramo dotakniti tudi vinske ponudbe. Na kozarec je odprt Charpentierjev šampanjec, prav tako na kozarec sta na voljo seveda tudi mnogo cenejša Klenartova istrska penina ali viljamovka.
Na vinski karti so le najboljša istrska vina, poudarki so tako na briških kot kraških favoritih ter tudi na toskanski kapljici. Dokaz, da jih zanima čezmejna vinska scena, je tudi v tem, da smo po kozarcu šampanjca pili sijajni sauvignon Ronco delle Mele iz kleti Venica v italijanskih Brdih.
Pri Torkli podobno kot (nekoč) v Skaručni ali pri spodnjem Kirnu najprej napadejo z bataljonom hladnih predjedi. Z dišečo piščančjo pašteto s črnimi tartufi in čebulno marmelado. S klasičnim govejim karpačem s kozjim sirom in tartufi. Tatarski je brancinov, opremijo ga s kumarami in ikrami. Surove škampe postavijo na rdečo peso in kari omako. Surovega tuna pa po japonsko predstavijo s sojino omako, ingverjem, vasabijem in algami vakame.
Škampi ...
... brancin ...
... tuna ...
... goveji karpačo ...
... in piščančja pašteta
Serija konkretnih začetnih jedi, pri katerih niti malo ne moti, da se na krožnikih izmenjujejo tako ribe kot meso, morje in celina, modra in zelena Istra. Za tiste, ki si začetnih jedi ne predstavljajo brez kruha, ga pečejo sami.
Prva topla predjed neformalne degustacije, ki jo cenijo na 60 evrov, je bil krak hobotnice z žara na kremi cvetače z žafranovo omako, piko na i pa dajo kiselkasti plodovi češmina oziroma žutikovine.
Hobotnica
Hobotnica je bila še zadnji predstavnik morja, v nadaljevanju se je avtor menija odločil za raviol, polnjen s skuto, v enostavni, a prepričljivi omaki karbonara.
Skutin raviol v omaki karbonara
Spet se je težko izogniti podobnosti s Skaručno, kot smo jo poznali nekoč, ko po srečanju z zanimivo Bordonovo rdečo zvrstjo Bon d'Or na mizo prinesejo kar štiri vrste mesa. Gospodar jih uigrano pripravi v kaminu, ki kljub vročini na terenu v jedilnici ne povzroča nobenih težav. Prispeli so goveja rebra, ramstek irskega angusa, goveji file in telečja zarebrnica iz Tolmina. Priloge so bile podobno mednarodnih in lokalnih izvorov: pekoč fižol, pire s tartufi in zelenjava na žaru.
Mesovje ...
... in priloge
Za nadaljevanje vrtiljaka okusov se mora tudi izkušeni jedec dobro pripraviti in v ta namen imajo na voljo (zelo sladek) bezgov sorbet s timijanom in limono. Podobno sladka je potem tudi čokoladna torta, sicer brez moke, ki ji svežino dajejo maline. Najbolj osvežilen pa je bil metin sladoled na drobljencu in jagodni omaki.
Bezgov sorbet ...
... in čokoladna torta
In potem je čas za sir. Predlagajo kozjega in ovčjega. Lahko je staran v kostanjevih listih, lahko je s tartufi (a smo v Istri ali nismo?), lahko je gorgonzola z medom in orehi, vse skupaj pa priporočajo zaliti s Krapeževo barbero fantastičnega letnika 2011.
Ko zaužiješ vse to, je telo seveda treba umiriti. Med vsemi grapami in konjaki se najde novejša izdaja vipavskega vinjaka Pilon iz leta 2005 (1972 je menda razprodan), sicer pa sta za konec za vsak žep na voljo zelo dišeča ruta in methana.
Povzetek
Istrska gostilna, ki ne želi biti zgolj konoba. Lokalne recepte in vrhunske sestavine umetelno uporabljajo kot osnovo, nekatere jedi pa se zapeljejo tudi v zelo mednarodno smer.
Na voljo je sicer največ istrskih vin, a karta se hitro razširi na vso Slovenijo, veliko je italijanskih in francoskih vin. Cene niso visoke, kozarec šampanjca je na primer po osem evrov. Najdražje prihaja iz Kalifornije, Opus One stane okoli 600 evrov.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
