Četrtek, 20. 6. 2019, 4.06
5 let, 5 mesecev
Gostilna Vida: nov bistro v stari Ljubljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,14
Na pogorišču pretencioznega in v marsičem zgrešenega bistroja na Gornjem trgu je zaživela moderna, hipsterska fuzija evropske, azijske in še kakšne kuhinje.
Podobni lokali v tujini žanjejo velike uspehe, še posebej pri mlajši populaciji, čeprav je res, da so običajno zapriseženo vegetarijanski, če ne že kar veganski. A šefi Vide (vsi še niso osvojili skrivnosti slovenskega jezika) niso naivni, njihova tarča so, kot je v Ljubljani zapovedano, bolj turisti kot domačini, zato navidezno ortodoksnost, še posebej pri t. i. naravnih vinih, hitro popravijo s kakšnim zrezkom.
Gostilna Vida
Gornji trg 15, 1000 Ljubljana
Telefon: 064 298 660
A Vida ni slab lokal. No ja, morda ni ravno gostilna, ampak bolj bistro, torej okrepčevalnica, ki ima ob mnogih drugih tudi lepo serijo zanimivih veganskih jedi. Ob zadnje čase vse bolj popularnih zajtrkih ljudstvo hranijo še z bogatimi solatami in skledami, mi pa smo se lotili kar kompletne večerje.
Začeli smo s kategorijo "grižljajev", kakor rečejo predjedem, ki so bile – vsaj nekatere med njimi – obilnejše, kot smo predvidevali. Med čipsom skodranega ohrovta s sezamovimi semeni, vietnamskimi rolami, cevichejem, siri in ribjim tatarskim triom smo se odločili za izbor mesnin, ki na žalost ni presegel naših pričakovanj.
Izbor sušenih mesnin
Na velikem krožniku so ponudili sumljivo na tanko in prenatančno narezan savinjski želodec, pršut, budžolo in domačo salamo. Kot da bi jih potegnili iz veletrgovske embalaže. Dodali so olive, okisano čebulo, hren in gorčico, na drugem krožniku pa šest rezin kruha in skodelico oljčnega olja. Niso pa pomislili, da bi nam prinesli krožnike, na katerih bi rezali dostavljene mesne dobrote, namesto da smo jih drobili in kapljali po mizi.
Vida je lepo urejen lokal, prednost je gotovo notranji vrt, ki jih v stari Ljubljani ni ravno veliko. Jasno, mize imajo tudi zunaj na cesti, ki povezuje lokale od magistrata do Florijanove cerkve in se razvija v novo turistično promenado. A ne bodimo pesimistični, bojda nam turisti prinesejo velike denarce in zdi se, da je ravno njim prilagojeno skoraj vse ljubljansko gostinstvo. Tudi cene.
Vida kot mnogi drugi lokali v okolici ni in zaradi prestižne lokacije niti ne more biti poceni gostilna. Se pa najde tudi solidno (o)cenjene jedi, kot je denimo kari laksa, bogat kari z rakci, piščancem, tofujem, rezanci, svežimi kalčki in mlado čebulo.
Curry laksa
Rahlo sladka in pikantna čorba je bila verjetno najboljša jed večera, vsaj razred pred njeno prijateljico ohrovtovo juho s popečenimi kruhovimi kockami in čebulo.
Kaj pa vina? Kot smo že omenili, se vidijo v družbi naravnih pridelovalcev, kot so Šumenjak, Urbajs, Nando, Klabjan, Škerk in Terpin, naravne pridelave se držijo tudi s šampanjcem Charlot.
Urbajsov rizling in fiano iz kleti Del Barone v Kampanji sta imela nalogo podpreti rib–eye in piščančji satay. Govedina je bila precej tanko odrezana, opremili so jo s stročjim fižolom, malimi paradižniki, pečenim krompirjem in čilijevo omako.
Rib-eye ...
Bolj dodelan se je zdel satay, ki ga sicer uvrščajo med tople predjedi, a je lahko brez težav tudi glavna jed. Skoraj sladke koščke piščanca na nabodalih postrežejo z ocvrto čebulo po vrhu in svežo mlado čebulo za podlago, simpatična jed pa še pridobi z gosto arašidovo omako. Morda niti ne bi bilo slabo, če bi bilo meso malce bolj pikantno, po drugi strani pa od slovenskih gostincev velikokrat slišimo, da si večina gostov želi čim bolj blage hrane.
Piščančji satay
Pomemben del Vidine ponudbe so zajtrki in priporočili so, da si za sladico privoščimo puding chia, ki ga navadno strežejo zjutraj. To smo vzeli resno, pa ne bi bilo treba, puding z misliji, chio in svežim sadjem je preprosto preobilen, da bi ga telo preneslo po vsem, kar smo že pojedli. Za veliko bolj smiselno izbiro se je izkazala limonova torta z meringo in sadjem.
Chia puding ...
... in limonova torta
Povzetek
Gostilna ali bolje bistro na eni od ljubljanskih turističnih tras ponuja nekakšno fuzijo evropske in azijske kuhinje, k temu pa dodajo še trendi sklede in – seveda – zajtrke. Za celoten večerni scenosled smo odšteli okoli 40 evrov na osebo, a se je možno najesti že precej ceneje.
Vinska karta je povsem osredotočena na naravna vina. Pohvalno je, da so vanjo uvrstili tudi šampanjec iz te kategorije, žal pa ga je mogoče naročiti le celo steklenico, na kozarec ponudijo le Slavčkovo rožnato penino.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
