EU želi več žuželk na naših krožnikih

V Bruslju so prepričani, da bi lahko žuželke postale eden glavnih prehranskih virov in s tem rešile težave s pomanjkanjem hrane, pa tudi z obremenjenostjo okolja, ki jo povzroča pridelava tradicionalnih živil. Raziskovalni ustanovi, ki bi predstavila najboljši načrt za izkoriščanje "žuželk kot novega vira beljakovin," Evropska komisija ponuja tri milijone evrov. Hrana, blagodejna za telo in okolje Glede hranilne vrednosti naj bi žuželke imele številne prednosti – kobilice so sestavljene iz 20 odstotkov beljakovin in le šestih odstotkov maščob, črički vsebujejo veliko kalcija, termiti pa veliko železa, medtem ko naj bi bile ličinke sviloprejk bogate z riboflavinom. Žuželke so tudi veliko bolj prijazne do okolja – proizvajajo občutno manj toplogrednih plinov kot, recimo, govedo in potrebujejo manj hrane. Zagovorniki vključevanja žuželk v prehrano so prepričani, da bi lahko z njimi rešili svetovno lakoto, saj jih je v izobilju.

"Škampi z neba" Ena od raziskovalnih ekip, ki se je že podala v tekmo za evropska sredstva, deluje na nizozemski univerzi Wageningen. "Do leta 2020 bo kupovanje žuželk v supermarketih popolnoma običajno. Mislim, da se bo začelo z dodajanjem mletih žuželk v omake in mleto meso. Z mletjem bodo videti bolj užitne," je prepričan profesor Marcel Dicke, ki vodi ekipo nizozemskih raziskovalcev. Pojasnjuje, da so žuželke anatomsko podobne rakom in bi jim lahko rekli "škampi z neba". Medtem še vedno prevladujejo tisti, ki dvomijo, da bodo ljudje žuželke zlahka sprejeli na svoje krožnike. Preden pa to zamisel popolnoma zavržete, razmislite o podatku, da hrana, ki jo jeste, pogosto vsebuje delčke žuželk – na leto naj bi povprečen Zemljan na ta način pojedel kar pol kilograma žuželk!