Divji poganjki z divjim mesom

Vsako pomlad se pojavi paradoks. Ravno zdaj, ko je komisija Evropske skupnosti objavila poročilo, da v Evropi na leto zavržemo sto milijonov ton hrane, do leta 2020 naj bi se številka povzpela celo na 126 milijonov ton, se je v nas vzbudil nabiralni nagon, ki nas sili, da moramo kot prvinski nabiralci v naravo po divjo zelenjavo.

Tudi če ste v supermarketu nakupili preveč (pa čeprav bio in eko) hrane, je treba še v gozd po divje poganjke. Če se spomladi ne navdušujete nad čemažem in divjimi šparglji, niste pravi modni ljubitelji hrane.

Blušč: poganjki, ki jih lahko nabirate po vsej Sloveniji

Naj bo. Gremo pač v gozd po poganjke. No, recimo, da so šparglji res kraljevski poganjki, za katere velja ljudski rek, da so aprila za šefe, maja za navadne smrtnike in junija za osle. Za siromake pa je blušč, latinsko Tamus communis, rastlina, ki ima podobne poganjke kot divji šparglji, le da raste po vsej Sloveniji, ne le na Primorskem.

Najraje ima sončne lege ob starih zidovih in obronke gozda. Istrani vedo povedati, da tam, kjer so robide, najdete tudi blušč. Rastlina sicer pozneje obrodi strupene jagode, a mladi poganjki so užitni, mehki in sočni, predvsem pa zrastejo prej kot šparglji. Nabira se jih tako kot šparglje – odtrgamo tam, kjer je steblo še mehko.

Cenejši nadomestek špargljev

Blušč so jedli že stari Grki in Rimljani, slavijo pa ga na primer tudi na Slovaškem, kjer je bil menda glavna hrana v času velikih lakot. Po okusu so poganjki blušča precej bolj grenki kot že tako ali tako grenki divji šparglji, zato jih mnogi najprej pokuhajo, da vsaj malo ublažijo grenkobo. Sicer pa se jih uporablja natančno tako in v enakih jedeh kot šparglje.

Pa še to: načeloma ima blušč na tržnicah malce nižjo ceno kot divji šparglji. Nepoznavalce pa lahko branjevci lepo pretentajo in jim blušč prodajo kot šparglje.

Ne glede na to, ali boste divje poganjke nabirali ali kupili na tržnici, poleg divje zelenjave spada dober kos divjega mesa – biftek, če je mogoče, še malce krvav. Tako ne bo zadovoljna le nabiralka, temveč tudi lovec.

Blušč na beli pici

Za testo:

250 gramov moke, pol decilitra mlačne vode, pol kocke kvasa, pol žličke soli, žlica sladkorja, žlica oljčnega olja

Za oblogo:

šopek blušča, čebula, 250 gramov mocarele, pol skodelice naribanega parmezana, dve žlici oljčnega olja, sol

Kvas zmešajte z mlačno vodo in sladkorjem ter počakajte, da se raztopi. Moko stresite v posodo, jo posolite, na sredino vlijte kvas, malce premešajte in počasi dodajte še oljčno olje. Po potrebi dodajte še malo vode. Zgnetite mehko in gladko testo, ki ga pustite počivati vsaj pol ure. Ko je testo naraslo, ga na hitro še enkrat pregnetete in ali z rokami ali valjarjem oblikujete v res tanko pico. Na olju popražite na kolobarje narezano čebulo. Blušč očistite in ga na hitro pokuhajte v slanem kropu, Odcedite in prelijte s hladno vodo. Na testo za pico položite kose mocarele, nato čebulo in blušč, vse skupaj potresite s parmezanom. Pecite na 180 stopinjah Celzija približno 20 minut. Vročo pico na robovih premažite z oljčnim oljem.

Bela pica je lahko predjed, hladno pa lahko postrežete kot kruh, na primer k solati. Namesto blušča lahko uporabite divje šparglje, odlična (in precej blažja v okusu) pa je tudi z gojenimi zelenimi šparglji.

Divji šparglji z divjim rižem

dve skodelici divjega riža, skodelica vode, čebula, pol skodelice jušne osnove, šopek divjih špargljev, žlica oljčnega olja, žlica balzamičnega kisa, sok pol limone, sol, poper

Divji riž skuhajte v slani vodi. Kuhan riž odcedite. V ponvi prepražite čebulo. Dodajte očiščene šparglje, posolite, še malce popražite, dodajte riž in zalijte z jušno osnovo. Kuhajte, dokler jušna osnova malce ne izpari. Pustite, da se malce ohladi, nato prelijte z mešanico olja, balzamičnega kisa, soka limone, soli in popra. Pustite, da se okusi prepojijo. Postrežete lahko toplo ali hladno, kot prilogo ali kot samostojno solato. Če ne marate grenkega okusa divjih špargljev, jih prej pokuhajte. Uporabite lahko tudi gojene zelene šparglje ali blušč.

Goveji biftek

štirje kosi goveje pljučne pečenke, odrezani za biftek

štiri vrvice

sol, poper, olje

vejica rožmarina

žlica masla

Meso naj bo na sobni temperaturi. Kose mesa operite, obrišite in jih zavežite z vrvico, da bodo ohranili obliko. Le rahlo jih posolite, popoprajte in naoljite. Ponev z malo olja res dobro segrejte in bifteke polagajte na vročo ponev. Med pečenjem v ponev dodajte maslo in vejico rožmarine ter s tem občasno polijte meso. Specite jih na način, ki vam je všeč. Za na sredini krvave bifteke sta dovolj dve minuti na vsaki strani. Srednje pečene bifteke pečemo od šest do sedem minut, dobro zapečene bifteke pa od osem do devet minut. V vseh primerih bifteke med pečenjem obračamo, pazimo pa, da jih ne prebodemo. Pečeno meso za nekaj minut zavijemo v folijo, da odleži, nato pa ga postrežemo.