Zakaj Britanci igrajo Američane?

Hugh Laurie je dober primer tega. Zaslovel je v nanizankah Črni gad, Jeeves in Wooster in A Bit of Fry & Laurie. Nazadnje je bil Gregory House – vzkipljiv in ekscentričen diagnostik v eni bolje gledanih serij v ZDA.

Tudi na velikem platnu je bilo vedno dovolj prostora za britanske igralce. Koliko Američanov bi bilo presenečenih, ko bi odkrili, da Gary Oldman pravzaprav ni Američan? Tudi Cary Grant, ki je blestel v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja, je bil Bristolčan. Američani nekako zahtevajo, da stari Rimljani na filmskem platnu govorijo z britanskim naglasom. Zato so tudi v mini seriji Rim produkcije HBO/BBC igrali Britanci in Irci.

Poceni delovna sila Dobro informirani gledalci pa vedo, da je trik drugje. Producenti ameriških televizij priznavajo, da je stvar v stroških. Britanski igralec James Purefoy, ki je v seriji Rim igral Marka Antonija, verjame, da se ameriškim igralcem zdijo njihovi britanski kolegi cenejši.

"Več za manj denarja, to je. Če bi želeli angažirati uspešnega ameriškega igralca, bi plačali veliko več, pa tudi sam bi bil veliko bolj slaven. Mi smo cenejši," je povedal Purefoy in dodal, da jim v Los Angelesu pravijo tudi "beli Mehičani."

Z njim se strinja tudi britanska producentka Andrea Calderwood, ki je delala pri seriji Generation Kill (Rojeni za ubijanje) za HBO. "Ameriški producenti iščejo najboljše talente, vendar je pri tem pomembno tudi vprašanje denarja. Ko v ZDA postaneš priznan igralec, lahko zahtevaš visoka plačila. Zato ljudje iščejo nove talente, ki ne stanejo preveč," je pojasnila Calderwoodova. Naglas za večino šolanih britanskih igralcev ni prevelika težava.

"Angleži imajo prednost, ker odraščajo ob veliki količini ameriških filmov. Po drugi strani pa Američani ne gledajo nič drugega kot svoje oddaje," je povedal Dominic West, ki je v seriji The Wire (Skrivna naveza) igral ciničnega baltimorskega policista Jimmyja McNultyja.

Britanska šola Kot pravi West, so bili vsi prepričani, da je Američan kljub njegovemu naglasu, ki ni bil popoln. Seveda bi bilo prijetno predvidevati, da britanske igralce zaposlujejo zaradi njihove izobraženosti, gledaliških, filmskih in televizijskih izkušenj. "V resnici gre za umetnost igranja – Britanci imajo določeno stopnjo šolanja, določeno stopnjo znanja veščin, kar iščejo ameriški producenti in režiserji," je povedala Calderwoodova. Priznava, da gre tudi za odnos. Britance imajo vsi za lepo vzgojene in nezvezdniške.

"Obstaja možnost, da se bolje vključimo v ekipo in da nismo toliko obremenjeni s tem, ali bomo postali velike zvezde," je za BBC povedal West. Meni, da imajo v Veliki Britaniji bolj filozofski pristop, saj imajo manjše možnosti. "V Skrivni navezi ni bilo zvezdniškega igralca. Vsi smo delovali kot ekipa in morda se agenti v ZDA bolj potrudijo, da iz vsakega igralca naredijo zvezdo."

Pokvarjena pristnost Obstaja pa tudi nepričakovan faktor, če v TV serijah igrajo britanski igralci, in sicer je vse odvisno, kako se karakter razvija od samega začetka. Ko so iskali igralce za serijo Rojeni za ubijanje, je Calderwoodova iskala po vsem svetu. Po dolgem pregovarjanju so za vlogo marinca Brada Colberta najeli švedskega igralca Alexandra Skarsgarda. Zdelo se jim je, da bi bil ameriški igralec ne le predrag, ampak tudi premalo prepričljiv. Znanih igralcev niso želeli, ker niso hoteli "pokvariti pristnosti."

Če bi v nanizanki Zdravnikova vest (House MD) glavno vlogo igral uveljavljen ameriški igralec, bi gledalci njegovo vlogo gledali skozi njegove prejšnje vloge. Tako pa so s Hughem Lauriejem videli samo Gregoryja Housa.

To je še posebej pomembno v dramah, kjer vedno nastopa ista skupina ljudi. Trik teh serij je v tem, da so igralci lahko od koderkoli, da le niso gledalcem že znani. Britanski igralci pri tem pač vodijo, vendar ko bodo postali televizijske zvezde kot Laurie, se bo ta učinek izgubil.