Moč pozitivnega razmišljanja: kako lahko notranji govor spremeni naše možgane

Vaši možgani vas ves čas poslušajo, bi rekli nevroznanstveniki. Pravzaprav gre za to, da lahko besede, ki jih pogosto uporabljamo v notranjem dialogu, vplivajo na to, kako doživljamo stres in kako se nanj odzivamo, poroča Psychology Today.

To ne pomeni, da moramo težave zanikati ali se pretvarjati, da je vse čudovito. Pozitivna psihologija ne zanika težavnosti življenja, temveč opozarja, da je pomembno, kako se med težkimi obdobji pogovarjamo sami s seboj. Težave, neuspehi in neprijetne izkušnje so pomemben del življenja, prav zaradi njih pa znamo ceniti uspeh, napredek in dobre trenutke.

Kako notranji govor vpliva na možgane?

Notranji govor je nekakšen nenehni monolog, s katerim si razlagamo vsakodnevne izkušnje. Sestavljajo ga zavestne misli, pa tudi nezavedna prepričanja in predsodki.

Raziskave pozitivnega razmišljanja in samogovora kažejo, da so bolj optimistični miselni vzorci povezani z nižjo stopnjo stresa, boljšim spoprijemanjem z izzivi, večjim psihološkim blagostanjem in nekaterimi boljšimi kazalniki telesnega zdravja.

Negativni notranji govor lahko okrepi pesimizem in stresni odziv, medtem ko lahko bolj konstruktiven notranji dialog pomaga pri obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti.

Foto: Shutterstock

Pozitivne afirmacije niso pretvarjanje, da težav ni

Veliko vlogo pri tem imajo pozitivne afirmacije, ki pa ne pomenijo, da moramo ignorirati težave ali se prepričevati, da je vse popolno. Ključna razlika je v tem, da psihološko zdravi posamezniki negativnim notranjim zgodbam ne dovolijo, da bi popolnoma prevzele njihovo razmišljanje.

Raziskave na področju pozitivne psihologije kažejo, da lahko pozitivna čustvena stanja razširijo naše kognitivne sposobnosti. Psihologinja Barbara Fredrickson je s teorijo "razširi in zgradi" pokazala, da pozitivna čustva spodbujajo ustvarjalnejše razmišljanje, večjo odprtost za nove ideje, boljše socialne povezave in večjo odpornost. Pozitivna čustva torej najprej razširijo naše razmišljanje, nato pa nam pomagajo graditi vire, ki nam koristijo tudi dolgoročno. Njena teorija pa pri tem ne pravi, da moramo biti ves čas pozitivni. Negativna čustva imajo prav tako pomembno vlogo, predvsem pri odzivu na nevarnost in reševanju neposrednih težav.

Ko možgani zaznajo grožnjo, se možnosti skrčijo

Nevroznanost kaže, da se ob zaznani nevarnosti aktivira amigdala, ki jo pogosto opisujemo kot alarmni sistem možganov. Ta telesu sporoči, naj bo pozorno, saj je morda nekaj narobe. Takšen odziv je koristen, ko se moramo na primer izogniti avtomobilu, ki drvi proti nam. V vsakodnevnem življenju pa lahko enake mehanizme sprožijo tudi psihološke grožnje: jezno službeno elektronsko sporočilo, neprijeten sestanek, slaba ocena, javna napaka, negativni komentarji na družbenih omrežjih ali strah pred izgubo ugleda.

Ko možgani zaznajo grožnjo, se pozornost zoži, čustvena odzivnost poveča, obrambno razmišljanje pa postane močnejše. Posameznik se začne bolj osredotočati na zaščito kot na možnosti, lahko se pojavita še razdražljivost in tesnoba. 

Foto: Shutterstock

Začasna izkušnja ne sme postati trajna identiteta

Če se nenehno odzivate s paniko, cinizmom, sovražnostjo ali katastrofičnim razmišljanjem, lahko ustvarite okolje, v katerem se boste počutili ogroženo. Takrat pa je manj prostora za jasno razmišljanje, ustvarjalnost in sodelovanje. Nasprotno lahko spodbujanje, mirnost in občutek psihološke varnosti pomagajo ustvariti okolje, v katerem si boste upali izraziti svoje ideje, sprejeti kritiko in iskati nove rešitve.

Zato se vse začne pri notranjem dialogu in začasna izkušnja ne sme postati trajna identiteta. Če si rečemo "trenutno mi ne gre", puščamo prostor za spremembo, če pa si rečemo "takšen sem", lahko svoje možnosti precej bolj omejimo.

Način, kako govorimo sami s seboj, torej ni le vprašanje pozitivnega razmišljanja. Lahko pomembno vpliva na to, kako doživljamo stres, kako se odzivamo na izzive in kakšno okolje ustvarjamo za ljudi okoli sebe.

Preberite tudi:

Trendi Branje knjig ima močnejši vpliv na zdravje, kot si mislimo

Trendi Vaši možgani pozabljajo uspehe, a ta preprost trik lahko okrepi samozavest

Trendi Znanost razkriva, zakaj se z dopusta pogosto vrnemo drugačni