Perpetuum Jazzile z optimizem vlivajočim glasbenim poklonom Sloveniji

Karlsson – vulkan energije med svojimi energičnimi varovanci

Po koncertni polnoletnosti po Sloveniji je bil za najodličnejši slovenski a capella zbor 29. maj češnja na vrhu smetane – dan za Vokalno ekstazo v ljubljanskih Križankah. Vokalna skupina, ki glasbe ne le (po)ustvarja, ampak jo tudi živi, si je zapisala sloves neprekosljivih pri izvabljanju melodij (i)z lastnih teles, pa naj bo to škrebljanje dežja ali poletna nevihta, "mehurčkanje" mineralne vode ali vzletanje letala, sočen kickboks ali nadležno zvonjenje telefona. Svojstven pečat pristavijo izvirne koreografije, energični zvoki, udarni ritmi in razkošje harmonij, ki so zaznamovali tudi torkov večer, odet v sivo-črno-vijoličasto.

"Križanke, kako ste? Mi smo zelo veseli, da smo tukaj z vami nocoj," je v prikupni slovenščini zbrano množico nagovoril Peder Karlsson, že dobro leto umetniški vodja zasedbe Perpetuum Jazzile in pravi vulkan energije, ki jo je na včerajšnjem koncertu radodarno delil s svojimi varovanci in občinstvom, ki je dodobra napolnilo ljubljansko koncertno prizorišče.

Tu smo doma – Perpetuum Jazzile s Trkajem in Janezom Dovčem

Člani Perpetuum Jazzile so ob minimalistični glasbeni spremljavi na klaviaturah ustvarili pravo glasovno rapsodijo. Poslušalce so na krilih pesmi ponesli vse od Južne Afrike – s preoblečeno himno Nkosi Sikelel' iAfrica – pa do Južne Amerike, točneje Brazilije, ki so se ji s pesmijo Antonia Carlosa Jobima zahvalili za bosso novo, "eno najlepših vrst glasbe".

Sodelovanje z raperjem Trkajem in harmonikarjem Janezom Dovčem, umetniškim vodjo multimedijskega projekta Sounds of Slovenia, je obrodilo optimizem vlivajoč glasbeni poklon Sloveniji z naslovom Tu smo doma. Glasovno-besedilna mojstrovina, ki vabi h konstruktivnosti, bo po navdušenju poslušalcev v Križankah sodeč nedvomno nova uspešnica vokalne zasedbe. Podobna usoda se obeta tudi sijajni izvedbi kultne pesmi Life on Mars? Davida Bowieja, ki so jo na odru Križank postregli premierno.

Udarne sveže priredbe ob železnem repertoarju

Poslušalstvo so iz glasbenega sna prebudile "sveže žemljice" letošnje sezone: udarna priredba pesmi Telephone kontroverzne Lady Gaga, Gøta, sanjaška melodija s Ferskih otokov v Karlssonovi preobleki, in Umirem sto puta dnevno, ki je tudi brez Tonyja Cetinskega zazvenela več kot odlično. Vzneseno odobravanje so požele tudi stare glasbene znanke oboževalcev Perpetuum Jazzile: mojstrska priredba Totove Africe, ki je prek YouTuba obnorela svet, imeniten poklon Michaelu Jacksonu in Jakobu Petelinu Gallusu, razkošna Avsenik Medley, brezčasna uspešnica True Colors in Joyful joyful, atraktiven gospel in izvirna priredba Beethovnove Ode radosti iz filma Nune pojejo 2.

Najtrši oreh za vznesene nastopajoče z vrsto izvrstnih solistov je bilo kar malce utrujeno občinstvo, ki se je dostojno razživelo šele ob Karlssonovem Lahko noč in Perpetuum Jazzile vendarle nagradilo z grmečim aplavzom, kot so si ga zaslužili, ter ponovilo vajo še po sklepnem bisu, s katerim so se pevci poklonili "Robinu Gibbu, glasbenemu genialcu, ki nas je pred kratkim zapustil".