OCENA FILMA: Transformerji 3

Že na začetku je treba poudariti – tisti, ki jim je bil všeč izvirnik iz leta 2007, in tisti, ki jih je dve leti pozneje navdušilo nadaljevanje, tudi tokrat ne bodo razočarani. Še največja sprememba je namreč zamenjava temnolase Megan Fox s svetlolasim britanskim fotomodelom Rosie Huntington - Whiteley, kar pri filmskih mastodontih, katerih produkcijski stroški segajo okoli 200 milijonov dolarjev, pomeni zgolj … lepotni popravek. Za kaj več bi bila potrebna zamenjava režiserja. Za Michaela Baya pač vemo, kaj lahko od njega pričakujemo. Koherentne zgodbe in poglobljenih osebnosti prav gotovo ne.

Napredek tretjega dela je, da vsaj približno vemo, kaj na platnu gledamo, čeprav mnogokrat ne moremo verjeti svojim očem. Zvemo, da je bila misija Apollo 11 pravzaprav tajna operacija, povezana z vesoljskim plovilom, ki je strmoglavilo na Mesecu zaradi vojne med zlobnimi Deseptikoni in plemenitimi Avtoboti. V njem je skrita tehnologija, ki omogoča teleportiranje, kar zna biti pozneje, pri zasedbi Zemlje, izredno pripravna reč. Na drugi strani spremljamo križe in težave mladeniča Sama Witwickyja v podobi Shie LaBeoufa, ki ne dobi službe, čeprav je človeštvo že dvakrat rešil pred uničenjem. Hvaležnost pa taka!

Še sreča, da ga finančno podpira novo dekle Carly – že drugo, ki je v visokih petkah in oprijetem krilcu priteklo naravnost iz najstniških mokrih sanj. Kar se zdi, podobno kot gledalcem, neverjetno, tudi Samovi mami, ki sina posvari, da bo težko dobil še tretjo takšnega videza – če nima slučajno velikega … Šala, ki pove mnogo o Bayevem smislu za humor in njegovem odnosu do žensk. Ti značilni prvini poleg nenehne akcije potencira do te mere, da Transformerji 3 delujejo kot parodija njegovih filmov iz devetdesetih (Armageddon , Podli fantje ). Neverjetno je, da sta se igralski zasedbi na novo pridružila še John Malkovich in Frances McDormand – denar bo pošel, najsramotnejši vlogi njunih karier bosta ostali.

Edini navdušujoč vidik filma je tako njegova tehnična izvedba – Bay izrazi svoj moto "večje je boljše", kadarkoli se mu ponudi priložnost. Težava je v tem, ker se mu očitno zdi kader brez bombastičnih vizualnih in zvočnih učinkov izgubljen kader. Prenasičenost deluje na gledalce utrujajoče in ne bodite presenečeni, če boste v upanju na skorajšnji konec pogledali proti uri in z grozo ugotovili, da ni minila niti polovica razvlečenih dveh ur in pol, kolikor film traja.

Pri robotih še naprej ostajajo težave iz prejšnjih delov – so podobno neizdelani kot ljudje, njihove transformacije so nejasne, žuželkam podobne glave pa premajhne in neizrazite. Precej se jih ponaša z lasmi in drugimi obraznimi dlakami, kar deluje nenamerno komično (nekateri spominjajo, kot da so ušli iz Piratov s Karibov ). Akcijo, čeprav impresivno, pogosto prekrijejo eksplozije ali oblaki dima.

Predvsem pa zmoti odsotnost kakršnekoli logike in konsistentnosti. Nihče ne pričakuje realizma in znanstvene točnosti, vendar nesmisli, kot je namera Deceptikonov, da bi za graditev njihovega novega domovanja zasužnjili ljudi – ob tem pa ostane nepojasnjeno, kako so si lahko sami zgradili prvotnega –, zmoti gledalca s še tako bujno domišljijo. So se preprosto polenili?

Da, Transformerji 3 so malce bolj gledljivi od predhodnika, kar pa je podobno, kot če bi si desničar raje odrezal levo roko namesto desne, ker jo manj uporablja – nepotrebno in neprijetno!