Jesse Eisenberg: nesramen ali preprosto neroden?

Devetindvajsetletni Jesse Eisenberg, danes morda najbolj znan kot Mark Zuckerberg iz filmaSocialno omrežje, je pred kratkim zaokrožil po spletu in razburil ljubitelje svojih filmov – ob promociji svojega trenutno aktualnega filma Mojstri iluzij (NowYouSee Me) je namreč v običajnem, generičnem kratkem promocijskem intervjuju na premeten način užalil mlado, še neizkušeno novinarko. Video se je hitro razširil po internetu, mladeničevi oboževalci in novinarji pa so se ob tem spraševali, ali je igralec aroganten, nesramen ali preprosto neroden.

Kot je mogoče soditi po malce bolj poglobljenih intervjujih, verjetno velja zadnje. Novinarji namreč Eisenberga povečini opisujejo kot prijaznega, a na intervjujih malce nerodnega, morda celo sramežljivega – ni čudno, da si je že tolikokrat prislužil primerjavo z mlajšim kolegom Michaelom Cero. Še več, igralec priznava, da trpi za obsesivno kompulzivno motnjo, zaradi česar mora vedno končati misel, ki se mu porodi.

Eisenberga je trenutno tudi v naših kinematografih mogoče videti v roparsko-čarovniškem trilerju Mojstri iluzij, v katerem se je prelevil v samozavestnega iluzionista. "Med pripravami na vlogo sem prebiral knjige o čarovništvu, spremljal tovrstne šove, nato pa spoznal, da moram s tem prenehati in preprosto začeti samo vaditi. Vadil sem vsak dan, se naokoli potikal s kompletom igralnih kart in se spoznaval z nekaj osnovnimi triki," je v enem od intervjujev povedal mladi igralec, nato pa dodal: "Po drugi strani pa velja nekaj podobnega kot pri igranju. Hodil sem na tečaje igranja, prebral vse knjige o tej veščini, imel nekaj izjemnih učiteljev, v resnici pa te na dejansko igranje te stvari ne pripravijo tako, kot bi pričakoval. Igranja se moraš navaditi."

"Všečnost lika je precenjena" Z nekaj čarovniškimi triki se je Eisenberg spoznal že kot otrok – medtem ko je njegov oče bil učitelj, se je mama preživljala kot klovnesa, specializirana za nastope na otroških rojstnodnevnih zabavah. "Na mojih zabavah ni nastopala, le kdo bi ji potem plačal," napol v šali pravi igralec. "Zaradi tega je sklenila pakt z lokalnim čarovnikom – on je nastopal na mojih zabavah, ona pa na zabavah njegovih otrok. Čarovnijo sem zato poznal, a me je vedno razdražila, ker nisem vedel, kako posamezen trik deluje."

V času osnovne šole je imel Jesse velike težave z vključevanjem v družbo – izkazalo se je, da mu pri temu pomaga igra. V šolskih gledaliških igrah je začel igrati pri desetih, v srednji šoli pa je dobil svojo prvo vlogo pred kamero, natančneje v televizijski serijiGet Real, v kateri je svojo igralsko kariero začenjala tudi Anne Hathaway. Leta 2002 je mladenič posnel svoj prvi film Roger Dodger, v katerem je igral nečaka Campbella Scotta – ta ga je naučil pomembno lekcijo. "Všečnost lika je precenjena. Njegov lik je bil na prvi pogled odvraten, šovinističen in grozen družinski član. Te lastnosti je Campbell izvajal na veliko zanimivejši način, kot je to mogoče videti v 99 odstotkih filmov, v katerih so glavni liki sprejemljivi in prikupni."

In če je to veljalo za Campbellovo vlogo, je nekaj podobnega mogoče trditi tudi za like, ki jih mnogokrat upodablja Eisenberg. Tako liki v filmih, kot so Socialno omrežje, Dobrodošli v deželi Zombijev, Adventureland, pa tudi v Allenovem filmu Rimu z ljubeznijo, v katerem se je prelevil v tip mladeniča, po katerem je bil nekoč znan ravno Woody Allen, so pogosto nerodni in arogantni, a ravno zaradi tega delujejo pristno.

Bolj kot s filmom povezan z gledališčem Mladi igralec, ki ga bomo v prihodnosti lahko videli v komediji The Double in v drami Night Moves, se sicer redno sprehaja tudi po odrskih deskah. Še več, med odrskim treniranjem svojih igralskih veščin vadi tudi svoje pisanje – napisal je namreč že zavidljivo število gledaliških scenarijev.

Kljub svojemu rednemu igralskemu udejstvovanju pravi, da sebe le težko okliče za dobrega igralca. "Imam trenutke, v katerih se z vlogo počutim zelo povezanega, to, kar počnem, se mi zdi zanimivo. Obenem pa mladenič dodaja tudi, da le težko ugane, kateri od njegovih filmov bo blagajniški hit."Ko sem prejel scenarij za film Holy Rollers, sem bil prepričan, da bo zaslužil neverjetne vsote denarja – ko smo ga posneli, se je izkazalo, da je dober, a tovrstnega komercialnega uspeha ni doživel. Za te stvari nimam občutka."

Eisenberg pravi, da ga take stvari ne motijo in da mu je veliko pomembnejša sama izkušnja snemanja. "Veliko bolj povezan se počutim z gledališkimi igrami, ki jih pišem in v njih igram v domačem New Yorku. Vanje sem toliko bolj vpleten, ker moram poskrbeti, da sploh doživijo svojo produkcijo. Hočem, da ljudje, ki v njej igrajo oziroma sodelujejo, za to dobijo nekaj denarja. Pri filmu me najamejo drugi, zato filmi niso moja velika skrb."