Garrett Hedlund: mama v filmu raje vidi njegovo zadnjico kot smrt

Se še spomnite dolgolasega mladeniča, ki ga Brad Pitt v Troji uči bojevanja? Pogumnega mladeniča Patroklosa, ki mu Hektor, misleč, da gre za Ahila, prereže vrat? Če ob premieri filma leta 2004 še nihče ni vedel, katero ime se skriva za Ahilovim bratrancem, nepremišljenim Patroklosom, danes osemindvajsetletni Garrett Hedlund velja za enega vzpenjajočih upov mladega Hollywooda. Svetlolasega postavnega igralca je v Kinodvoru trenutno mogoče videti v filmu Na cesti Walterja Sallesa, ravno Troja pa velja za njegov filmski prvenec. Še več; mladenič si je vlogo priboril le mesec dni po tem, ko je v želji po igralski karieri pripotoval v Los Angeles …

Raje molk kot vdor v zasebnost Garrett Hedlund je odraščal na živinski farmi v majhnem mestecu Wannaska v zvezni državi Minnesota, zaradi česar, kot pravi sam, še danes ogromno časa posveti varovanju svoje zasebnosti. "Odraščal sem na kmetiji v majhnem mestu, kar pomeni, da je vsakdo takoj vedel vse, kar sem povedal ali storil. Opravljanje je bilo vedno prisotno. Ravno zaradi tega sem se že kot otrok navadil na to, da raje molčim."

Ko je bilo fantiču štirinajst let, se je z mamo preselil v Scottsdale v Arizoni, zbral denar in si plačal vstopnico za srečanje, kjer so se zbrali mladi talenti in njihovi potencialni agenti. In res; ena od agencij je izbrala ravno njega – selitev na Zahodno obalo mu je prinesla vlogo v Troji, tej pa so med drugim sledile še vloge v filmih, kot so športna drama Friday Night Lights, akcija Štirje bratje, družinska pustolovščina Eragon, kriminalka s Kevinom Baconom v glavni vlogi Death Sentence, ob Jeffu Bridgesu pa ga je bilo mogoče videti v znanstveni fantastiki Tron: Zapuščina.

Od countryja do jazza bitniške generacije Čeprav sta ga v najstniških letih močno fascinirala punk in njegova estetika, se Hedlund spominja, da se je nekoč na domačem radiu ves čas vrtela country glasba, tudi glasba Tima McGrawa. Takrat se mu ni niti sanjalo, da bo danes petinštiridesetletni glasbenik nekaj let pozneje v filmu igral njegovega očeta … Leta 2010 sta namreč skupaj nastopila v glasbeni drami Country Song.

In če se je z vsebino tega filma mladi Hedlund odpravil v svet popularne kulture, je s filmom Na cesti odpotoval v ameriško družbo po 2. svetovni vojni – v čas, ki je postopoma postavil temelje za nastanek kontrakulture, rock'n'rolla in najstništva, kot ga poznamo danes.

Gre namreč za filmsko priredbo istoimenskega romana Jacka Kerouaca – romana, ki ga je pisatelj osnoval na svojem potepanju po novi celini, obenem pa velja za nekakšno ljubezensko pismo Nealu Cassadyju, ki ga je v zgodbi poimenoval Dean Moriarty, v filmu pa zaigral nihče drug kot Hedlund.

Gre za zgodbo, v katero so vključeni tudi Allen Ginsberg, William S. Burroughs in pod imenom Sal seveda tudi Kerouac, daje pa vpogled v življenje generacija bitnikov, iz katere je vzklila mavrica izjemnih literarnih del. Ta generacija si je po 2. svetovni vojni čez lužo izoblikovala svojeglav način življenja, upor ameriški konformnosti in razvila svoj alternativnejši način razmišljanja, ki ga je v želji po svobodi mestoma podkrepila z najrazličnejšimi bi- in homoseksualnimi eskapadami ter drogeraškimi pustolovščinami. Filmska predelava romana Na cesti izpostavlja njihovo željo po nečem drugačnem, pristnem, nečem, ki bolj kot vsakodnevno rutino družine in dela ceni umetniško ustvarjalnost.

Tudi sam hrepenel po pustolovščinah V filmu je seveda mogoče večkrat videti Deanove nenavadne seksualne podvige, zaradi česar bi mu bilo lahko pred starši vsaj malce nerodno. Sam pravi, da je mama prvi ogled filma pospremila s hihitanjem in da jo v resnici veliko bolj motijo filmi, v katerih njen sin na koncu umre. "Ko se dogovorim za snemanje novega filma, me vedno vpraša, ali na koncu umrem. Tega res ne mara gledati."

"Ko me je režiser Salles vključil v film, sem bil na to izredno ponosen. Sem namreč velik oboževalec te knjige, zato je snemanje takšnega filma popolnoma noro," pravi Hedlund, ki je v svojemu liku našel tudi nekaj sebe. "V tistem času je bilo veliko želje po svobodi. Ti fantje so želeli raziskati najrazličnejše sfere življenja – ker sem odraščal v tako majhnem mestu sredi ničesar, je bilo moje hrepenenje precej podobno. Želel sem videti nove dežele, spoznati ljudi iz mesta in podobno."

Življenje je prekratko Kljub temu da se je kot fantič želel preseliti v veliko mesto, pravi, da danes razmišlja malce drugače. "Zdi se mi, da me tisto, kar me je pri mestu včasih privlačilo, danes odbija," razmišlja Hedlund in dodaja, da bi se ravno zaradi tega nekoč želel vrniti na kmetijo. "Ko zaradi prometne konice v avtu prebiješ kar štiri ure naenkrat, se življenje zdi prekratko."

Hedlund, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z glasbo in fotografijo, svojo željo po miru in tišini s pridom izkoristi vsakič, ko se s snemanja na različnih koncih sveta vrne domov. "Ko pridem domov, nadoknadim vse zamujene filme in romane, ki sem jih mislil pogledati in prebrati."

In kje bomo nadarjenega Hedlunda videli v prihodnosti? Na velikem platnu se bo spet pridružil Amy Adams, in sicer v drami Andrewa Levitasa Lullaby, še pred tem pa bomo z njim spet lahko odpotovali v svet glasbe. Še letos bo namreč velika platna osvojila drama Inside Llewyn Davis, ki sta se je lotila brata Coen. V njem bo mogoče videti tudi Oscarja Isaaca, Carrey Mulligan, Justina Timberlaka in Johna Goodmana, njegovo zgodbo pa deloma navdihujejo zapisani spomini pokojnega kantavtorja Dava Van Ronka, ki nosijo naslov The Mayor of MacDougal Street. Film bo gledalce popeljal v svet folk glasbe, ki ga je v šestdesetih doživljala newyorška četrt Greenwich Village.