Dvanajst let suženj postaja resen kandidat za oskarja za najboljši film

Ganljiva drama o sužnjelastništvu Dvanajst let suženj (12 Years a Slave) je pri bostonskih kritikih pobrala dve najpomembnejši nagradi. Razglasili so jo za najboljši letošnji film, njenega režiserja Stevea McQueena pa za najboljšega režiserja. Tudi newyorški kritiki so jo razglasili za najboljši film, lovoriko najboljšega režiserja pa podelili Alfonsu Cuaronu za njegovo delo, mojstrovino Gravitacija (Gravity). Losangeleški kritiki so tako Cuaronu kot Gravitaciji namenili naslova najboljših. Sicer je Gravitacija za malenkost premagala film Her režiserja Spika Jonzeja.

Tako newyorški kot bostonski kritiki so za najboljšega igralca razglasili Chiwetela Ejioforja za nastop v filmu Dvanajst let suženj, najboljša igralka pa je postala Cate Blanchett v filmu Otožna Jasmine (Blue Jasmine) režiserja Woodyja Allena. Blanchettova je slavila tudi pri losangeleških kritikih, a si prvo mesto deli z igralko Adele Exarchopoulos za njeno izjemno delo v filmu Adelino življenje (Blue is the Warmest Color). Los Angeles se je z nazivom najboljši igralec poklonil Bruceu Dernu za nastop v filmu Nebraska režiserja Alexandra Paynea. Adelino življenje je pri losangeleških in newyorških kritikih slavilo v kategoriji najboljši tujejezični film.

New York in Los Angeles sta za najboljšo igralko v stranski vlogi razglasila kenijsko igralko Lupito Nyong'O za delo v filmu Dvanajst let suženj, za najboljšega igralca v stranski vlogi pa Jareda Leta za nastop v filmu Dallas Buyers Club. V primeru Los Angelesa si Leto prvo mesto deli z Jamesom Francom za nastop v filmu Spomladanske žurerke (Spring Breakers). Boston je glasoval drugače: najboljša igralka v stranski vlogi je postala June Squibb v Nebraski, najboljši igralec v stranski vlogi pa pokojni James Gandolfini v filmu Dovolj besedičenja (Enough Said).

V kategoriji najboljši izvirni scenarij so vsi kritiki glasovali drugače. V New Yorku je zmagal Spike Jonze (Her), v Bostonu Nicole Holofcener (Dovolj besedičenja), v Los Angelesu pa Richard Linklater (Pred polnočjo).

Ryan Coogler je ta teden prejel že tretjo nagrado, in sicer so mu newyorški kritiki podelili naziv najboljšega debitantskega režiserja za film Fruitvale Station.

Kritiki v vseh treh mestih so za najboljšega direktorja fotografije razglasili Emmanuela Luezkija za njegovo prvovrstno delo na znanstvenofantastični drami Gravitacija. Prav tako so se vsi kritiki strinjali, da je T. Bone Burnett spisal najboljšo glasbeno podlago za film bratov Coen Llewyn Davis (Inside Llewyn Davis).

V New Yorku se jim je najboljša igralska ekipa zdela tista v filmu režiserja Davida O. Russella American Hustle, v Bostonu pa so to nagrado podelili igralski ekipi filma Nebraska.

Losangeleški kritiki so za najboljši dokumentarni film razglasili Zgodbe, ki jih pripovedujemo (Stories We Tell) režiserke Sarah Polley, kritiki v preostalih dveh mestih pa so ta naziv podelili pretresljivemu filmu Joshue Oppenheimerja Teater ubijanja (The Act of Killing).

Tako v Bostonu kot tudi New Yorku so za najboljši animirani celovečerni film razglasili japonski Veter se vzdiguje (The Wind Rises) Hayaa Miyazakija, v Los Angelesu pa so se odločili za francoski Ernest in Celestina (Ernest & Celestine).

In kaj sploh pomenijo odločitve filmskih kritikov posameznih mest? Morda nič, morda veliko. Velikokrat se zgodi, da, teoretično, odločitve kritikov vplivajo na odločitve članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti (ta podeljuje oskarje), ki si morda kakšnega filma še niso ogledali ali so ga spregledali. V igralskih kategorijah se že oblikuje seznam kritiških ljubljencev, medtem ko bi se lahko zgodilo, da bo že drugič zapovrstjo oskar za najboljši film in oskar za najboljšega režiserja šel v roke dveh različnih filmov (letos je namreč Misija Argo slavila kot najboljši film, Ang Lee (Pijevo življenje) pa kot najboljši režiser).