Denis Avdić: Tožbe so tudi s strani politike

Radijske oddaje, stand up šovi in zdaj še televizijska oddaja. Je materiala dovolj, da se nasmeji vse občinstvo? Uh, materiala je, kolikor ga želiš. Dovolj ga je.

Od kod ga črpaš? Ekipa, s katero pripravljamo šove, je številčna, tako da idej ne črpam sam in včasih jih je celo preveč. Včasih moramo ideje metati stran, ker jih je preveč, seveda pa so vedno dobrodošle.

Kako si se znašel pred kamero? Nisem si predstavljal, da porabiš toliko časa, da nekaj posnameš. Predstavljal sem si, da gre vse hitreje, drugače pa se pred kamero počutim dobro. Ne poskušam se pretvarjati in dati še kaj posebnega od sebe, ampak sem to, kar sem, kamera pa me posname. Upam, da bo to dovolj, saj bom zelo vesel, če pa ne bo, bo moja televizijska kariera zelo kratka.

Ampak verjetno pričakuješ, da bo dolga … Nič ne pričakujem, ampak se prepuščam dogodkom in si želim, da bo zelo dolga.

Če se prav spomnim, si pri radijskih začetkih napovedal desetletno kariero, koliko bi si upal napovedati pri televizijskih? Še malce več sem napovedal, celo 20 let. Tukaj pa ne vem, želim si, da bi bila dolga vsaj deset let.

Za podelitev viktorjev so nekateri komentirali, da je bilo malce preveč kletvic. Kakšen bo jezik v tvoji oddaji? Sem rekel, da Boris Kobal ne bi smel voditi. Šalim se. Jezik bo razumljiv in prepričan sem, da bodo tudi ti, ki se kdaj pritožujejo, razumeli. Ne vem pa, ali želijo ljudje podnapise, ker ko gledajo te mehiške limonade in so podnapisi, ni pritožb.

Opiši nam oddajo. Kaj lahko gledalci pričakujejo? Gledalci lahko pričakujejo vse od smeha do tega, da bodo sami v oddaji ali bodo tam le njihove ideje. Zelo aktivni bomo na Facebooku, saj si želimo, da bi gledalci z nami soustvarjali oddajo. Pričakujejo lahko igrivo oddajo skozi Iskalce, za katere bodo lahko tudi navijali, saj bodo videli, kam smo denar skrili. Tudi čustvene zgodbe bodo, postavili pa se bomo tudi na stran ljudi v nekaterih postopkih, v katerih jim morda država ali podjetja kaj otežujejo. Saj veste, kako je, ko se ljudje zavarujejo, nato pa potrebujejo odškodnino, zavarovalnica pa reče, da to ni krito. To je le en takšen primer. Veliko bo smeha, solz in veselja.

Zakaj ste se odločili, da v oddaji ne bo občinstva? Zato, ker bi bili preveč podobni vsem preostalim oddajam do zdaj. Mislim,d a je televizija namenjena gledalcem. To bo nekakšen dobri stari Jonasov Videošpon. Sva jaz in kamera, gledalci so doma. Jaz gledam gledalce, oni mene.

To je v bistvu že del odgovora na moje vprašanje, po čem se bo tvoj šov razlikoval od preostalih. To je to. Odnos ena na ena.

Na katero občinstvo meriš, zdaj se je le pojavila kar močna konkurenca? Merim na ljudi, ki bodo v četrtek zvečer sedli pred televizor in si bodo rekli, da lahko gledajo Poglede Slovenije in se ob tem sekirajo, kam gre ta država, ali pa prestavijo in gledajo sproščeno oddajo. Računam na upokojence, družine in na enajstletnega Tilna, ki bo rekel mami, da bi rad to gledal in bo lahko gledal. V oddaji ne bo nič takšnega, kar ne bi bilo zanj.

Ali obstaja črni seznam ljudi, iz katerih se ne norčuješ? Črni seznam ne obstaja, a se ne norčujem iz bolnih, invalidov in mrtvih, saj se mi ne zdi prav, da bi se norčeval iz teh ljudi.

Politiki ne uidejo ostremu jeziku? Ah, kje. Obstajajo nekatera podjetja, ki si želijo ustvariti takšen renome, da se iz njih ne bi norčeval, ampak ne. Zakaj? Potem bi vse izgubilo smisel.

Tof je znan kot največkrat tožen satirik, kako pa je s tabo? Imaš tudi ti na glavi kakšno tožbo? Imam nekaj tožb, a o tem ne želim govoriti. Seveda so vse zaradi dela. Nekaj jih je tudi iz politike.

Imaš štiri radijske kipce, bi si upal napovedati televizijskega? Za zdaj je še prehitro, da bi to napovedoval.

Pa si ga želiš? Seveda. A ne v kategoriji obetavne medijske osebnosti, ker ne gre za televizijsko, ampak na splošno za medijsko. Mislim, da sem po svoje že medijska osebnost, tako da – če bi me dali v to kategorijo – ne bi prišel na Viktorje. Če si kdo želi, da me ne bi bilo na Viktorjih, naj to naredi.

Kdo so tvoji idoli v svetu komikov? Ricky Gervais. Všeč mi je njegova izjava, da ima vsaka oseba pravico do svojega prepričanja, tako kot ima vsaka oseba pravico do prepričanja, da je to prepričanje trapasto. To pomeni, da pusti ljudi. Pogosto se zgodi, da te, če se iz nekoga norčuješ, napadejo. A midva imava oba pravico, da si misliva, da je nekaj trapasto. On se tega drži in zato mi je zelo všeč. Všeč mi je bilo tudi, ko je rekel, da naštejmo, koliko vojn je bilo med ateisti, ki so bili različnega mnenja, da ne verjamejo v boga. Aja, saj res, vojn med ateisti ni bilo. Njegovo vodenje podelitve zlatih globusov mi je bilo všeč, a v Sloveniji ne moreš na takšen način voditi prireditve, ker je šlo bolj ali manj za žaljenje.

Ga vidiš kot nekakšen vzor ali poskušaš kaj kopirati? Ni ravno vzor, gre bolj za to, da mi je všeč njegov slog. So pa seveda še drugi: Jon Stewart, Conan O'brien, Trumanovi intervjuji so carski. Kar nekaj jih je, tudi med radijskimi voditelji jih je kar nekaj.

Si morda že obiskal ameriške stand-upe? Ni mi še uspelo, a mi nekoč bo. Sem bil pa pri nekaterih radijskih voditeljih.

V gledališča prihaja Udar po moško 2. Kaj pripravljata z Vidom? Ni nekakšne omejitve, govorila bova o vsem, tako kot sva že v prvem delu. Morda bova tudi kaj skupaj na odru. Tistim, ki jim je bila všeč enka, bodo zagotovo prišli tudi na dvojko.

Kdaj začneta? Oktobra. Mislim, da je v prodaji že deset predstav.

Za konec še malo o novi vlogi očeta. Kako se znajdeš? Za zdaj je luštno. Že svojo sestro sem previjal in urejal, tako da ni kake težave.

Najdeš dovolj časa za družino? Premalo, a za zdaj le spi in je, tako da ga je dovolj.

Kje pa spiš glede na to, da dojenčki nimajo najbolj trdnega spanca in moraš ti zgodaj vstati? Spim doma. V zibelki ob postelji je, ker ni dovolj prostora, da bi bila tam posteljica. Vstajam ob štirih, danes me je zbudil deset do štirih, v bistvu je moja naravna budilka.

Boš zmogel? Seveda, saj nisem prvi, ki dela in ima otroka.