Dante Fox

TIP: Prvorazreden in razbeljen AOR heavy metal. V glavnih vlogah sta izjemna pevka Sue Willetts ter vsestranski kitarist Tim Manford.

Dante Fox je leta 1989 ustanovila pevka Sue Willetts. Njen namen je bil osnovati pravi melodičen AOR heavy metal bend. V tistem času je bilo podobnih skupin na pretek. Žal pa tej britanski skupini takrat ni uspel tako veliki met, kot njim podobnim "ženskim" zasedbam, kot so bile Heart, Starship, Vixen, Lita Ford, Cher ali Famme Fatale. Nekaj je k temu botrovalo tudi dejstvo, da so Dante Fox objavili svoj odličen prvenec Under Suspicion šele leta 1996. To pa je bil čas, ko melodični, ameriško obarvan heavy rock že davno ni bil več scena. Bend je dve leti kasneje objavil še en izjemen album z naslovom The Fire Within, s katerim - razen nekaj frenetičnih pohval poznavalskih kritikov - Dante Fox niso dosegli nič. Zato se je Sue odločila, da skupino razpusti.

Dante Fox so se pred ponovno združitvijo leta 2006 zbrali le enkrat. Leto poprej so bili na krajši britanski turneji z Vixen in Girlschool. Od originalne zasedbe pa je poleg Sue v skupini ostal le izvrsten in totalno podcenjen Tim Manford - fenomenalni kitarist izjemne tehnike, ki obvlada tako schred, kot uporabo sila barvitih zvokov, ki so bili po osemdesetih dobesedno prepovedani. Ampak Dante Fox niso bili nikoli navaden bend in drugačni so ostali tudi na svojem odličnem novem albumu Under The Seven Skies.

Ta album je čista AOR heavy metal poezija. Dante Fox na njem predstavljajo 10 izjemno dodelanih skladb, na katerih se gibljejo od prefinjenega melodičnega, a presenetljivo energičnega pop rocka, ostrega, a še vedno melodičnega heavy metala osemdesetih pa vse do skoraj progressive zastavljenih skladb, ki pa še vedno ostajajo totalno melodične. Sue poje fenomenalno. Njen način petja je morda še najbližji Cher, če bi jo "vzel v roke" kak heavy metal bend. Tudi Manford blesti in praktično v vsaki pesmi demonstrira totalno drugačen pristop in zvok. Manford pa je enako izvrsten v čistem heavy metal pribijanju; zahtevnih, skoraj prog-ekstravagancah; kot tudi v discipliniranem in prefinjenem pop rocku.

Vendar so vse to le sila prijetni detajli, ki delajo glasbo Dante Fox posebno in enkratno tudi v primerjavi z velikimi AOR heavy metal izvajalci iz zlatih osemdesetih. V osnovi pa ima glasba Dante Fox vse tisto, kar krasi AOR heavy metal. Tu so predvsem prefinjene, izrazite in udarne melodije; izjemni in sila raznoliki riffi; bogati aranžmaji, v katere skupina vključuje najrazličnejše instrumente (klaviature, godala…); killersko atraktivni, po ameriško narejeni refreni ter seveda spektakularno zveneče in harmonsko bogato večglasno petje. Pri tem pa ni odmet poudariti, da Dante Fox kljub vsej melodičnosti, barvitosti in skoraj pop rock usmerjenosti v vsakem trenutku zvenijo totalno heavy metal in njihova prvinska tovrstna energija ni niti za hip prekrita s kakšno navlako. To pa je vse od sredine sedemdesetih, odkar obstaja AOR heavy metal, uspelo le peščici tistih največjih in najboljših, pa še to ne na prav vsakem albumu. Po tem dejstvu kaj več o tej fenomenalni plošči ni treba razlagati.