Preselite drobne gozdne jagode na svoj domači vrt

Ameriška vrtna borovnica je grm, ki zraste od 1,4 do 2,5 metra visoko. Polno rodnost doseže po od osmih do desetih letih in rodi od pet do sedem kilogramov jagod na grm. Uspeva v hladnem in vlažnem podnebju, za svojo rast pa potrebuje sončno lego in obilno zalivanje. Jagode, ki v premeru merijo okoli dva centimetra, zorijo od julija do konca septembra. Ker grm cveti pozno maja, navadno ni nevarnosti za poškodbe cvetja zaradi spomladanskih pozeb.

Njihova življenjska doba je dolga nekaj desetletij in tako nekajkrat presega življenjsko dobo drugih grmovnatih jagodičastih vrst.

Ključ uspešne vzgoje je v humusnih tleh Borovnica je glede tal zelo zahtevna rastlina. Ker za dobro rast potrebuje zelo kisla (pH od 3,5 do 5,2), vlažna in rahla tla, je najboljša izbira dobra humusna zemlja. Namesto da zemljo kupujemo ali ji za kislost dodajamo fiziološko kisla gnojila, se ponjo raje odpravimo v gozd. Najboljša je borova iglavka (humus pod borom ali smreko) z malo šote. Nekoliko slabša alternativa je navadna oziroma gozdna zemlja, zmešana s šoto, smrekovim žaganjem ali smrekovim lubjem. Na borovnice dobro vplivajo tudi borove iglice.

Vsekakor ne smemo pozabiti na zalivanje, še posebej v sušnem obdobju, saj ima korenina zelo plitev koreninski sistem.

Kako in kje jo sadimo? Pravi čas za sajenje borovnic je november oziroma, če vremenske razmere dopuščajo, pozimi, drugače pa takoj spomladi. Najprimernejše so od dve- do triletne sadike.

Poleg humusne zemlje je pomembna tudi priprava jame, ki naj bo globoka okoli 50 centimetrov in široka od 60 do 80 centimetrov. Za lepšo rast naj bodo grmi med seboj oddaljeni približno en meter. Pri tem moramo biti pozorni, kakšna tla imamo. Če so preveč odcedna, je dobro na dno jame dodati plast ilovice, ki bo zadržala nekaj vode in tako skrbela za stalno vlažnost. Lahko pa vstavimo tudi več slojev nepropustne folije, ki jo na dnu z ostrim predmetom preluknjamo. Namesto na vrt lahko grm posadimo tudi v nekolik večjo posodo in dno preluknjamo.

Po sajenju naredimo nad koreninami še zastirko iz iglic, lubja, žaganja ali listja, ki jo redno obnavljamo. Zastirka je pomembna, saj preprečuje čezmerno segrevanje in izsuševanje substrata ter tudi rast plevela. Jeseni in pozimi posajene sadike prekrijemo s smrekovimi vejami, da jih zavarujemo pred mrazom.

Gnojenje skoraj ni potrebno Če boste pred saditvijo rastline dobro pripravili podlago, gnojenje (razen preperelega hlevskega gnoja ali preležanega perutninskega gnoja) pravzaprav ni potrebno.

Če pa se vseeno odločite za dodatno gnojenje, naredite to spomladi. Rastlini 20 centimetrov stran od grma v od dvakrat do trikrat dodajte pol pesti kislega mineralnega gnojila, na primer amonosulfat. Svojo nalogo bo dobro opravilo tudi specialno mineralno gnojilo za ameriške borovnice ali gnojilo za rododendrone in azaleje. Za gnojenje lahko uporabite tudi biološka gnojila. A ker tudi rastlina potrebuje počitek, jo nehajte gnojiti konec junija, saj bodo le tako poganjki pred zimo lahko oleseneli.

Obrezujemo pred brstenjem Sadiko obrezujemo spomladi pred brstenjem, ko rastlina še miruje. Ko je rastlina še mlada, obrezujemo le šibke in poškodovane poganjke, s tem oblikujemo več močnejših, pozneje pa obrezujemo tako, da pustimo le od šest do osem močnih stebel za ogrodje grma. Seveda porežemo tudi vse šibke, viseče, polomljene in pritlehne veje, ki rastlini le jemljejo moč. Nikoli pa ne krajšamo poganjkov. Ker borovnice rodijo na dve- ali triletnem lesu, moramo skrbeti, da bomo imeli takšnih poganjkov čim več.

Šele ko grm vzgojimo do polne rodnosti, starejše veje redčimo in postopoma pomlajujemo.

Zdravilnost borovnic podobna gozdnim To jagodičevje ima kljub svoji majhnosti razmeroma veliko hranilno vrednost, saj so jagode bogate s sladkorjem, suho snovjo, kislinami, vitamini in rudninami. Borovnicam poseben okus dajejo hlapne snovi, ki so po sestavi od tistih v gozdnih borovnicah drugačne.

Čeprav jih ne moremo primerjati z gozdnimi borovnicami, ki so sicer manjše in bolj polnega okusa, pa imajo tudi ameriške borovnice kar nekaj pozitivnih vplivov na naše telo. Pomagajo pri slabokrvnosti, urejajo prebavo in vrednost sladkorja v krvi. Ker so polne vitaminov in mineralov, našemu organizmu vračajo moč in vitalnost. Njihovo uživanje že od nekdaj lajša težave pri ledvičnih kamnih, vnetju mehurja, kroničnih črevesnih vnetjih, hemoroidih in driski.