Piratstvo, praksa milijonov uporabnikov interneta

Pretakanje avdiovizualnih vsebin na način souporabe oziroma po načelu vsak z vsakim (P2P) je danes množična dejavnost. Gre za prakso in možnosti, ki se jih poslužuje milijon uporabnikov interneta po vsem svetu in predstavlja eno od glavnih oblik dostopa želenih filmov, ki si jih nato predvajamo doma.

Kaj vse to pomeni na ravni prenosa in dostopanja do informacij, razpršenih po spletnem bazenu, kakšna vprašanja, povezana z avtorskimi pravicami, to odpira, kako to vpliva na filmsko izkušnjo gledalcev, če pomislimo, kako vizualno revne so lahko prejete kopije avdiovizualnih vsebin in kako to vpliva na naše navade zbiranja in iskanja vsebin, informacij in naše druge spletne izkušnje ter navade.

Kako je torej s pirati v digitalni dobi, še posebej v razmerju do avdiovizualnih vsebin, si vprašanja zastavlja umetnik s področja digitalne umetnosti in zvoka Nicolas Maigret v svojem projektu Piratski film, ki ga v projektnem prostoru Aksioma predstavlja do 20. februarja. Poleg instalacije, ki je na ogled v galeriji, ima ta tudi svojo spletno različico.

So sodobni pirati junaki? Piratski film je portret dinamičnih procesov in kulturne topologije načela vsak z vsakim, je ob delu zapisal angleški umetnostni teoretik Geoff Coc. Instalacije, ki jih je v galerijski prostor postavil Maigret, tvorijo trije veliki zasloni, na katerih se, kot da bi se znašli v nadzorni sobi, prikazani prenosi avdiovizualnih vsebin, pridobljene po načelu vsak z vsakim (P2P), ki so se odvijale v resničnem času na omrežjih, ki uporabljajo protokol BitTorrent. S to razliko, da so prestrežene vsebine še naključno razrezane.

Kako prejemamo in pošiljamo informacije iz digitalnega bazena? V svojem projektu umetnik Maigret podčrta nenadzorovano razširjanje vsebin v današnjem digitalno povezanem svetu. Pri tem pa podaja izhodišča za razmišljanja o današnjih kontekstih prejemanja, pošiljanja, deljenja, fragmentiranja in kroženja informacij.

Avtoritarnost informacijskega vira in distribucija vsebin je ob možnostih raznovrstnih prestrezanj podatkov tako prelomljena, če na primer v tem kontekstu pomislimo na izkušnjo ogleda Piratskega filma, kjer za razliko na primer od ogleda avdiovizualnega gradiva v kinodvorani videno in slišano ne prihaja iz enega vira, na anarhični poudarek v razmerju do informacij, vpisan v projekt, opozarja Cox.

Dostop do podatkov in njihovo oddajanje je tako decentralizirano, na nek način distribucija vsebin lahko izstopa iz hierarhičnih interesnih okov. To je tudi raven, kjer avtor P2P omrežje razume kot platformo za morebitno razvijanje alternativnih družbenih modelov.

Platforma za premišljevanje pomenov načela souporabe Ob razkrivanju topologije potrošnje digitalnih medijev, nenadzorovanega razširjanja vsebin in prestrezanja podatkov, ki se odvija lahko kjerkoli in kadarkoli, avtor tako ponuja izkustveno in intelektualno platformo za tematiziranje vloge, pomena, prednosti in pasti sodobnega piratstva, ki pa ni enoznačno.

V kontekstu projekta Piratski film je tega tako mogoče razumeti tudi na ravni emancipacije posameznika, ki lahko na podlagi prestrezanja in deljenja podatkov med spletnimi uporabniki zaobide kapitalske in druge distribucijske kanale širjenja vsebin.

Hkrati pa predstavlja izziv tudi za razumevanje materialnosti filma in njegove linearnosti, kot o projektu, ki ponuja več ravni za premišljevanje pomenov delovanja načel souporabe, poudarja avtor sam.