Goji – čudežni sadež

Medtem ko smo prej večinoma sadili jablane, hruške, ribez in podobne sadne vrste, je zdaj ponudba v drevesnicah mnogo bolj bogata. Med manj znanimi sadnimi vrstami je tudi goji, ki je pri nas še velika neznanka. Grmičasta rastlina ima tudi zanimivo okrasno vrednost zaradi številnih drobnih oranžno rdečih plodov, ki se razvijejo čez leto, zraste pa od enega do treh metrov. Domovina gojija je severna Kitajska v pokrajini Ningxia Hui, kjer že dolgo poznajo in cenijo njegove dobre lastnosti. Spada v družino razhudnikovk, v kateri sta tudi bolj znana krompir in paradižnik, okus jagod pa je grenko-sladek in nekoliko spominja na rozine. Te dozorevajo od julija do oktobra, tako da so grmi vedno zanimivi in rdečkasto obarvani, uživamo pa jih posušene, kot čaj in stisnjene v sok.

Na prvi pogled sadež ni nič posebnega, vendar pa se njegove dobre lastnosti pokažejo šele po uživanju. Jagode vsebujejo številne zdravju koristne učinkovine, med katerimi prednjačijo predvsem antioksidanti. Ti so koristni pri premagovanju vsakodnevnega stresa in so odlična preventiva pred boleznimi sodobnega sveta. Zaradi vseh njenih dobrih lastnosti je tudi svetovno znana revija Time proglasila goji za super sadež leta 2008. V sto gramov plodov je kar 25 tisoč antioksidacijskih enot, to pa je kar petkrat več, kot jih premorejo druge sadne vrste. Njene zdravstvene učinke pa ne poznajo samo domači lekarnarji, temveč so tudi s sodobnimi medicinskimi raziskavami ugotovili, da je goji resnično odličen sadež. To so Kitajci vedeli že mnogo prej, saj so z njimi zdravili svoje vladarje, rastlino goji pa cenijo in poznajo tudi na Japonskem, v Koreji in v drugih deželah Daljnega vzhoda. Redno uživanje gojija upočasni staranje, izboljša imunski sistem, nas naredi bolj zadovoljne in srečne, pa tudi lepše.

Gojenje gojija sploh ni zahtevno Ko se rastlina enkrat navadi na novo rastišče, z njo ne bo veliko dela. Rastne razmere naj bodo podobne tistim, ki veljajo tudi za preostalo jagodičevje. Uspeva sicer v vsakršnih tleh, za lepo rast in obilen pridelek pa naj bodo rodovitna in zračna. V hladnejših pridelovalnih okoliših je lahko lega za sajenje gojija bolj sončna, na Primorskem pa bodo najprimernejša polsenčna rastišča, kjer bodo rastline varne pred celodnevno sončno pripeko. Tudi glede vode veljajo podobne zahteve kot npr. pri rdečem ribezu. Primanjkovati je ne sme, prehuda moča pa prav tako ni zaželena. Sicer lahko rastlino gojimo tudi kot posodovko, pa vendar bomo z njeno rastjo in pridelkom najbolj zadovoljni na prostem.

Tako kot ostalo jagodičevje moramo tudi gojiju dodajati hranila. Ta so lahko v organski ali mineralni obliki. Prva izboljšajo lastnosti tal in njihovo sposobnost pri zadrževanju vode, mineralna gnojila pa rastline oskrbijo s hranilnimi elementi, potrebnimi za zdravo rast in obilen pridelek.

Goji je novost, ki jo je dobro preizkusiti. Ker rastlina ni velika, je primerna tudi za manjše vrtove in atrije, kjer nas bo razveseljevala z videzom in pridelkom.