Sadje kot pomoč pri soočanju s stresom

Naravno pomirjevalo

Schisandra chinensis ali šisandra je vzpenjalka poznana predvsem kot sadež petih okusov, saj združuje sladko, kislo, slano, grenko ter pikantno in po naukih tradicionalne kitajske medicine neguje pet najpomembnejših človeških organov in sicer srce, jetra, pljuča, vranico in ledvice.  Šisandra vsebuje vitamin A, C in E, mnoge minerale, železo, baker, mangan, nikelj, molibden, titan, cink, magnezij, fosfor, kalij itd.  ter šisandrin, ki je iz skupine lignanov, lignani pa so zelo močni antioksidanti in delujejo protirakavo, antibakterijsko in protivnetno. Šisandra je prav tako naravni adaptogen in deluje proti stresno, pomaga proti razdražljivosti, tesnobi in depresiji. V rastlini so prisotni šisandrini B in C , ki varujejo našo kožo pred prehitrim staranjem.

Šisandra sajenje

Šisandra se sadi v sadilne jame 40x40x40 cm, priporočljiv je dodatek bogate humozne rahlo kisle zemlje, kakšnega organskega gnojila  in seveda opora na katero se vzpenja, saj je vzpenjavka, ki zraste v višino 3-10 m. Rastlina je odporna na nizke temperature do -30 C in raste na severu Kitajske, Rusije in Ukrajine in je stoletja del njihove tradicionalne medicine. Cvete konec aprila ali maja, plodovi zorijo konec avgusta in se lahko jejo surovi ali pa so za predelavo kot suho sadje, za sokove, marmelade … Skozi vse leto so uporabni sveži zeleni listi, pripravljeni kot poparek in jih za 5-8 minut  prelijemo z vročo vodo. Predvsem iz zelenih listov se razvije prijeten okus po zelenem čaju z limono. Za sušenje čajnih listov uporabimo zelene liste v avgustu, preden začnejo rumeneti.

Sadni afrodiziak

Goji jagode (Lycium barbarum) so prav tako naravni adaptogen. Zaradi zdravilnih učinkovin pomagajo telesu pri soočanju s stresom, spodbujajo obrambne spodobnosti telesa, izboljšujejo vid, ščitijo jetra, dvigujejo kakovost krvi in na splošno delujejo proti staranju ter krepijo imunski sistem Priporočajo jih za zdravljenje težav z jetri in ledvicami, pri težavah s sklepi, glavobolih, impotenci, visokemu krvnemu tlaku, za razstrupljevanje jeter itd. Goji jagode namreč vsebujejo devetnajst aminokislin, enaindvajset mineralov, med njimi železo, cink, baker, kalcij, selen, fosfor ter vitamine B1,B2, B6 in E in obilico antioksidantov med njimi zelo dosti beta karotena ter antioksidant zeaksantin in lutein, ki sta zelo pomembna pri izboljšanju vida.   Goji jagode se lahko uporabljajo sveže, sušene, kot sok, namaz, marmelada, čaj itd.

Sajenje goji jagod

Goji jagode se sadijo v sadilne jame 40x40x40 cm, razdalja med sadikami 1,0-1,2 m, medvrstna razdalja 2,0-2,5 m.  Za razliko od navadnih goji jagod, ki po navadi zelo bujno rastejo, pozno cvetijo in ne rodijo skoraj nič, velja nasprotno za vse žlahtne sorte goji jagod, da rodijo od konca julija do prvih zmrzali ter da jih je zaradi  redne rodnosti potrebno gnojiti takoj ob sajenju, prav tako jih vsako leto dognojujemo z organskimi gnojili. Goji jagode dobro prenašajo naše podnebje in nimajo izrazitih škodljivcev, razen pojava sive plesni predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah. Sadike, sajene v polsenčnih in zavetnih legah, so manj občutljive na pojav plesni. Priporočljivo je foliarno gnojenje z aminokislinami ali kakšnim drugim pripravkom za krepitev rastlin. Najbolj primerna in preprosta je vzgoja v  grm z vsakoletno februarsko zimsko rezjo.

V podjetju Fajn tim d.o.o. ponujamo štiri sorte  kakovostnih sadik goji jagod, ter dve sorti Schisandre. Zanimiva je tudi letošnja novost, in sicer rumena goji jagoda sorte Amber Sweet debeline jagod 0,7-2,0 cm, ki zaradi barve in sladkosti plodov prav tako odstopa od tipičnih sort goji jagod.

Več o ponudbi in naročilih na www.fajntim.si.