Damjana Šmid: Prazniki ničesar ne skrivajo, le še bolj pokažejo ...

December je čas, ko se veliko govori in piše o obdarovanju, pričakovanju, darilih, na drugi strani o socialno šibkejših, ki tega tempa obdarovanja ne zmorejo, in o praznini in osamljenosti, ki jo doživljajo predvsem odrasli. Nas pa je zanimalo, kaj otroci čutijo poleg pričakovanja (morda tudi razočaranje?) in veselja ob obdarovanju. Je morda stiska pri njih prav takšna kot pri odraslih? O tem smo poklepetali z Damjano Šmid, socialno pedagoginjo, ki že več kot dvajset let dela na področju vzgoje in medsebojnih odnosov. Ukvarja se tudi z otroki s posebnimi potrebami in z mladostniki, ki imajo motnje vedenja in čustvovanja. Poseben poudarek pa skupaj s sodelavci daje preventivnim dejavnostim, ki navajajo mlade na zdravo in odgovorno vedenje.

Otroci sledijo odraslim, kako se odzivajo Že od predšolskih let naprej so otroci vpleteni v izdelovanje čestitk, okraskov, v poslušanje zgodbic o treh dobrih možeh (kako preprosto bi bilo imeti samo enega) in v pričakovanje, ki spremlja praznike. Čeprav najmlajši ne razumejo najbolje, zakaj smo tako navdušeni nad bradatim možakarjem s sivo kučmo in se ob pogledu nanj večkrat skremžijo v jok, se kmalu naučijo, da ta možakar nosi bombone in darila. Za te pa so pripravljeni storiti marsikaj, povedati vsaj svoje ime ali zapeti pesem o babici zimi. "Poleg tega vidijo navdušenje staršev, ki s tako iskrečimi očmi zrejo v Dedka Mraza in se prepustijo temu razpoloženju. Vsi smo radi otroci… Otroci začutijo, da se dogaja nekaj posebnega, in se temu primerno odzivajo. Lahko so pretirano živahni, razburjeni ali v skrbeh zaradi korakanja proti odru, kjer jih čaka Dedek Mraz z vrečo. Mogoče je to njihov prvi korak proti neznanemu in prva točka za pogum, ko žarečih lic stojijo poleg dobrodušnega možakarja. Vendar se lahko navdušenje hitro spremeni v jok, če je preveč dražljajev, utripanja lučk, hrupa in preveč ljudi. Zato naj bi otroke izpostavljali tem dogodkom primerno njihovim letom. Temu naj bi sledili tudi organizatorji prireditev, ki v vnemi po osrečevanju otrok včasih pozabijo na čas. Ali kar je še hujše, da podcenjujejo otroško publiko in prodajajo cenene približke prazničnih programov, v katerih zmešajo vse od Sneguljčice, Pike Nogavičke do Božička," pove Šmidova.

Pazimo, kako bomo bistvo praznikov predstavili otrokom! Damjana Šmid nadaljuje, da otroci od treh let naprej drugače dojemajo praznično vzdušje, saj sta jim domišljija in pravljični svet bližje kot prej. V tem vzdušju so bolj aktivni in že začnejo oblikovati pomen praznikov glede na to, kako jim jih predstavimo. Pričakovanja rastejo, saj povežejo čas z obdarovanjem. "Ravno zaradi te njihove vere in radosti ob obdarovanju treh dobrih mož smo odrasli začeli pretiravati. Namesto da bi ohranili in čuvali preprosto verovanje otrok v dobro (in se mogoče malce nalezli tega), smo iz njega naredili najboljši posel vseh časov, kar se na koncu povsem izgubi in namesto pravljičnega in čarobnega ostanejo več ali manj samo še stvari. Te pa hitro izgubijo svoj čar. Tudi zato ker si je v poplavi ponudbe že skoraj težko izmisliti nekaj, kar bi otroke zares razveselilo." Doda še, da če bi gledali otroke, bi najbrž pri večini opazili sindrom naveličanosti, ki narašča s številom obdarovanj in z otrokovo starostjo. V času pubertete mnoge razveseli (predrami?) samo še kuverta z denarjem.

Potrošništvo povozilo bistvo praznikov Včasih smo bili veseli novih rokavic in čokolade, današnji otroci pa bi se nad tem le namrdnili. Težko bomo vrnili pravo hrepenenje v otroške duše, dokler bo vse tako samoumevno in dosegljivo. Šmidova trdi, da je "skoraj nemogoče še pričarati pristno veselje, če bodo otroci že do sredine meseca petkrat videli Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Prvo srečanje je ponavadi še čarobno, vsa preostala pa so že v nevarnosti, da postanejo brezzvezna. Težko je razložiti majhnemu otroku, zakaj je bil današnji Božiček drugačen od tistega, ki ste ga srečali včeraj … včerajšnji ves vesel in debelušen, današnji pa kot bi pravkar prišel z diete. Za otroke bi bilo vsekakor boljše, da ne nastopa Božiček s svojim spremstvom že skorajda pred vsako pasjo uto. Saj poznate tisto misel – manj je več … Držati bi se je morali bolj kot vseh novoletnih zaobljub. In pri več začeti to deliti vsem tistim, ki resnično nimajo nič. Ne boste verjeli, kako otroci radi podarjajo. Le zgled morajo imeti."

Prazniki ogledalo naših celoletnih vlog Če želimo, da bodo prazniki postali manj potrošniški in bolj čarobni, se vrnimo k njihovemu bistvu. V skladu s svojimi življenjskimi prepričanji podarimo otrokom tisto, v kar verjamemo. Človeške bližine ne bodo naredili ne dobri možje, ne darila. Kljub temu ostajajo tudi v prazničnih dneh enaki problemi s trmastimi otroki, neposlušnimi najstniki in z nerazumevajočimi partnerji. "Prazniki ničesar ne skrivajo, le še bolj pokažejo. Osamljeni so še bolj osamljeni in praznina kljub prazničnemu nakupovanju še bolj prazna. Mogoče so ravno prazniki ogledalo naših celoletnih vlog, mask ali nas samih. Ne hitimo stran od ogledal, če nam niso všeč podobe v njih. Imamo vse, da to spremenimo. Otroci vlog in mask ne priznavajo. Radi pa imajo smeh, radost in doživetja, ki ostanejo," za konec še doda Damjana Šmid, socialna pedagoginja.