Cortina d'Ampezzo 1956

Po dveh neuspešnih kandidaturah je znano zimsko-športno središče v Dolomitih le uspelo prepričati MOK. Italijani so ponujeno priložnost zagrabili z obema rokama in se s pomočjo države in številnih podjetij lotili resne priprave prizorišč. Pri tem so imeli kopico težav z vremenom, saj je bilo sprva snega le za vzorec, nato pa so obilne padavine položaj postavile povsem na glavo - snega je bilo preveč. Vseeno so organizatorji vsa načrtovana tekmovanja spravili pod streho, za nameček pa s televizijskimi prenosi postavili nov mejnik v zgodovini ZOI. Slika je obšla večji del Evrope.

Na igrah je nastopilo kar 32 držav, v olimpijsko areno pa so prvič zakorakali tudi športniki in športnice iz Sovjetske zveze. Že v krstnem nastopu so se povzpeli na vrh najuspešnejših držav, saj so osvojili sedem zlatih kolajn, skupno pa 16 odličij in tako premagali Avstrijo in Finsko. Med drugim so Sovjeti slavili zmago tudi turnirju v hokeju na ledu, ki se je na ta način razvil v veliki troboj SZ, Kanada in ZDA. Največ odličij sta v zbirko nekdanje federativne države prispevala hitrostni drsalec Jevgenij Grišin in tekačica Ljubov Kozireva.

Vseeno pa je naziv kralja iger pripadal Avstrijcu. Legendarni alpski smučar Anton Sailer namreč ni poznal milosti. Toni je v vseh treh disciplinah (slalom, veleslalom in smuk) pometel s konkurenco in prispeval tri izmed štirih zlatih kolajn za Avstrijo. Mednarodna smučarska zveza je olimpijske tekme štela tudi za svetovno prvenstvo, za nameček pa je Tirolec prejel še zlato kolajno svetovnega prvenstva v kombinaciji, ki tedaj ni bila disciplina OI.