Chamonix 1924

Podobno kot to velja za glavnino odločitev olimpijske družine, je bila tudi pot do zimskih olimpijskih iger dolgotrajna. Številne nasprotnike zimske inačice oziroma izvedbe največjega športnega dogodka je v smiselnost prepričala šele sila uspešna premiera v Chamonixu. Kljub nekaj težavam z vremenom so tedanji predsednik MOK in oče sodobnega olimpijskega gibanja baron Pierre de Coubertin ter njegovi somišljeniki s ponosom gledali na rojstvo nove tradicionalne prireditve.

Zimskega tedna se je udeležilo 258 športnikov (od tega 11 deklet), pomerili pa so se v nordijskem smučanju, umetnostnem ter hitrostnem drsanju, bobu, curlingu in hokeju na ledu, kot demonstracijski šport pa so organizirali tudi predhodnico današnjega biatlona.

V športnem pogledu so imeli glavno besedo Skandinavci, ki so šele na podlagi bogate zbirke kolajn podprli zamisel o ZOI na vsake štiri leta. Odličja je prejelo 11 držav, Skandinavci skupaj kar 30, prednjačili pa so finska hitrostna drsalca Julius Skutnabb ter Clas Thunberg ter norveški tekač na smučeh Thorleif Haug. Čast prvega prvaka zimskih olimpijskih iger je pripadla Charlesu Jewtrawu. Ameriški hitrostni drsalec se je veselil zmage na 500 metrov.