"Zdaj sem jaz Andrea Massi"

Spomin na zlato-srebrni Garmisch-Partenkirchen 2011. Foto: Sportida

Pred dnevi je Livio Magoni na treningu v Mariboru znova združil moči s Tino Maze in Andreo Massijem. Ob tem ni bil ravnodušen. Dokončno je namreč uvidel, da se s sobotnim veleslalomom za Zlato lisico končuje tekmovalna era najboljše slovenske alpske smučarke. Z njo je sodeloval v treh sezonah (2010–2013) in se med drugim veselil zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pot ga je nato vodila v italijanski ženski tabor, v novi sezoni pa je trener 21-letne slovaške (vele)slalomistke Petre Vlhove.

Kakšni misli vas prevevajo ob skorajšnjem slovesu Tine Maze?
Spominov je veliko. Tina je z mano prvič postala svetovna prvakinja. Tudi zame je bilo prvič. Osvojila je tudi veliki kristalni globus. Čustva so močna. Ob Tini sem se naučil vse. Ne vem, kako bo na dan slovesa. Pred dnevi me je prosila, naj se ji na treningu z Andreo Massijem pridružim na progi v Mariboru. Že to je bilo čustveno. Ne vem, kako bo na tekmi. Nisem razočaran, ne morem pa biti srečen, ko se zavem, da se s tako posebno osebo, kot je Tina,  ne bom več srečal na progi.

A v vsaki športni karieri pride čas za slovo …
Vsekakor. Tudi Tina je ocenila, da je čas za umik. Upam, da bo tudi na zadnji tekmi tekmovala, tako kot se za smučarko njenega kova spodobi. Osebno ne maram poslovilnih tekem, na katerih so smučarji oblečeni v nenavadna oblačila. Verjamem, da se lahko prebije tudi v finalno vožnjo.

Se je vaš odnos do Tine po končanem sodelovanju leta 2013 kaj spremenil?
Še vedno sva v stikih. Tina bo zame vedno Tina. Ko sem se leta 2013 poslovil od Team to aMaze, tega nisem storil zaradi kakšnih nesoglasij. Imel sem polno glavo in družinske težave, obenem pa sem iskal nov izziv.

Livio Magoni in Andrea Massi: italijanski tandem, ki je na progi skrbel za Tino Maze. Foto: Sportida

Kako pa z varne časovne oddaljenosti gledate na naporen trenerski ritem v obdobju 2010–2013, ko ste bili del Tinine ekipe?
Bilo je težko. Tega ne skrivam. A verjemite mi, da zlahka preživiš naporen delovnik od 5. ure zjutraj do polnoči ali celo čez, če tekmovalka zmaguje. Precej težje pa je, če garaš z enako intenzivnostjo, pa pravega rezultata ni.

Katero točko bi v vajinem sodelovanju označili za najsvetlejšo?
Težko bi se odločil le za eno. Izpostavil bi tri. Naslov svetovne prvakinje leta 2011 v Garmisch-Partenkirchnu, zadnjo tekmo v Lenzerheideju v rekordni sezoni 2012/13, ko je naša majhna ekipa premagala svetovne velesile, in pa superveleslalomsko zmago v St. Antonu leta 2013. Zakaj? To je njena edina zmaga v tej disciplini v svetovnem pokalu. Od prvega trenutka najinega sodelovanja sem trdil, da bo zmagala tudi v superveleslalomu.

Na kakšen način je Tina izražala hvaležnost ali kritiko?
Tina je poklicna smučarka in je profesionalka tudi na osebni ravni. Znala je reči "bravo", ko je bil čas za to. Pri tem je bila iskrena. Po drugi strani pa je znala povedati tudi kaj negativnega. Sprva sem imel s tem nekaj težav. Še več, bi sem nekoliko razočaran. A nato sem spoznal, kaj želi in zakaj uporablja takšen slog. Želela je, da tudi jaz kot trener napredujem.

Bil je blizu slovenski ekipi, a je nov izziv našel na Slovaškem. Foto: MaPa

Zdaj ste trener Petre Vlhove. Je mogoče vleči kakšne vzporednice z delom v Tinini ekipi?
Vloga je drugačna. Zdaj sem jaz Andrea Massi. Zdaj sem tisti, ki se odloča. Včasih je težko. A pri tem črpam iz izkušenj, ki sem jih dobil pri delu s Tino in Andreo. Dobro pa se zavedam, da imam pod svojim okriljem drugačno tekmovalko. Je zelo nadarjena, a čaka nas še veliko dela. Vprašanje je, kje so njene meje. Zdaj smo na točki, ko skušamo na vseh ravneh iskati izboljšave. Pri smučeh, tehniki, kondiciji … Tako kot pri Tini Maze.

Kaj pa pogled v veleslalomski svet, kjer smo priča italijanskemu razcvetu? Čutite, da je tudi to plod vašega dela, saj ste leta 2013 okrepili ženski italijanski štab?
Morda sem res kaj prispeval k napredku. A o tem ne želim soditi. Zdaj sem v slovaški ekipi. Osredotočen sem na delo s Petro Vlhovo.

Ali držijo govorice, da ste bili lani tik pred dogovorom s Smučarsko zvezo Slovenije in prestopom v žensko reprezentanco?
Res se je pojavila ta možnost. O ponudbi sem veliko razmišljal. No, nato se je ponudila priložnost, da prevzamem Vlhovo, zato sem ubral drugačno pot.