Zakaj Peter Prevc in skakalci pristajajo v telemark?

Pri smučarskih skakalcih je prav tako kot lov na daljave pomemben slog, s katerim te daljave dosegajo. Komentatorje in strokovnjake večkrat slišimo govoriti o lepem slogu in brezhibnem pristanku v telemark, ob tem pa se marsikdo manj poučen – verjamemo sicer, da takšnih v skakalni velesili Sloveniji prav veliko ni – vpraša, o čem pravzaprav teče beseda.

Norveška domislica Telemark je smučarski slog, v katerem ima smučar na smuči pripet le sprednji del čevlja, peta pa je prosta. To mu omogoča specifično tehniko z razkorakom. Ta vrsta smučanja izvira iz Norveške, poimenovana je po regiji na jugovzhodu Norveške, nedaleč od prestolnice Oslo. Za nekakšnega ambasadorja te discipline pa velja Sondre Norheim, ki je "telemark zavoj" predstavljal na prvih ekshibicijskih smučarskih tekmah ob koncu 19. stoletja. Leta 1868 je tehniko predstavil na tekmah, ki so vključevale smučarski tek, slalom in smučarske skoke. V zadnjih so pristanek v telemark posvojili.

V skokih od vsega začetka Pristanek v telemark je del smučarskih skokov že od začetka tekmovanj, nam je potrdil starosta slovenskega skakanja Oto Giacomelli: "Telemark je del skokov tako rekoč od vsega začetka, saj je to na neki način naravno. Če hodite po cesti in se spotaknete, se boste ujeli na tisto prosto nogo, ki jo boste lahko hitro podstavili. To je v skokih torej od vsega začetka, sploh pa ko so postajali šport. Ker se je pri izračunu rezultata vedno upošteval tudi estetski vidik, je telemark postal obvezen element."

Pozitiven tudi iz varnostnih razlogov "Seveda pa so pogledi na to zadevo različni," še pojasnjuje Giacomelli, nekdaj sam smučarski skakalec, nato pa trener, novinar in publicist: "Najbrž gre gledalcem včasih kar malo na živce, zakaj je telemark tako pomemben. Pa še sodijo ga ne vedno ravno korektno, vsi sodniki ga ne ocenijo enako. Zakaj se preprosto ne vzame daljava in se sešteje? S korekcijskimi faktorji za veter in višino zaletišča bi bilo to zdaj do neke mere zelo objektivno. Ampak v obdobju, ko so uvedli kvalifikacije, dve ali tri sezone v začetku devetdesetih let, se je pokazalo, da so potem skakalci noge vlekli k sebi in skok podaljševali do zadnjega trenutka. Tako je vse skupaj postalo zelo nevarno. Zato se je kljub mnogim razmišljanjem, da bi se morda kot estetski element odpravil, tudi iz varnostnih razlogov obdržala presoja, da je telemark pozitivna zadeva."

In kakšen je popoln telemark? Kot nekdanji mednarodni sodnik za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo je danes 73-letni Giacomelli pravi človek, da pojasni, kako se sodi telemark. Kakšen je popoln, kakšen ne? "Telemark pomeni doskok v izpadni korak, pri čemer mora biti vsaj za pol čevlja razdalje med konico zadnje noge in peto prve. Širina, torej razmik med smučmi, naj ne bi bila večja od dveh širin smučke. To je pravilen telemark. In jasno, videti se mora, da je ravnotežje popolno, da ni odklanjanja telesa desno in levo, razen kar je amortizacije oziroma ublažitve udarca pri doskoku. Ta telemark je treba v vožnji zadržati približno eno sekundo in se zanesljivo odpeljati do črte, ki označuje konec spodnjega radiusa."

Peter Prevc ga obvlada Naš sogovornik nam je pojasnil še, da telemark na splošno še najbolj obvladajo norveški skakalci, med stiliste pa spada tudi najboljši Slovenec Peter Prevc. "Ja, zagotovo. Prevc obvlada vse prvine skoka. Ko je v takšni formi, kot je zdaj, lahko mirno trdimo, da jih obvlada brezhibno. Brezhibno in tudi zelo elegantno. Tako tudi na zunaj pušča vtis popolnega obvladovanja telesa, ravnotežja ... Dinamičnega ravnotežja, saj gre tukaj tudi za visoke hitrosti in velike sile, ki delujejo na skakalca med letom, pri doskoku pa še toliko bolj," pravi.

Kaj pa, ko gre predaleč? Z velikimi silami je najbrž povezano tudi dejstvo, da pri ekstremnih daljavah skakalci pozabijo na telemark. "Tu je pa zdaj ena kritična faza, kjer menim, da bi morala Mednarodna smučarska zveza, oziroma njen sodniški oddelek pri odboru za smučarske skoke, razmisliti, da bi od točke, ko skoki postanejo nevarni zaradi prevelike daljave – to se lahko zgodi tudi zaradi vetra, skratka zaradi stvari, na katere skakalec ne more vplivati – te dodatne metre skakalcu ali bolje ocenili ali pa preprosto tolerirali, če doskoči varno in simetrično v sonožni doskok. Da bi se to štelo kot telemark, saj skakalec v tem primeru ni nič kriv."

Pri skrajnih daljavah je telemark nevaren Pri skrajnih daljavah namreč "doskok v telemark postane nevaren in težaven. Iz preprostega razloga. Tam eksponentno narašča udarni kot in narašča udarec pri doskoku. Merilo pravi približno takole: skakalec bi moral pri doskoku obvladati silo, kot da bi midva, recimo, skočila z mize, visoke meter in pol, na ravna tla. Kar ni tako zelo preprosto. Še zlasti, ko je hitrost velika, vse mora biti simetrično in je treba vse sile uskladiti v popolno harmonijo. Ta udarec eksponentno narašča, ko se doskočišče izravnava, ko gre pod trideset stopinj naklona tudi zelo hitro. Tam se telemarka praktično ne da več narediti, ker je pot za kompenzacijo prekratka. Zato danes, ko kaže na to, da se bo veter obrnil na bolje, raje znižajo nalet za eno mesto, tako da skakalec na skrajnih mejah še lahko naredi doskok, ker če bi šel čez, bi bil ob telemark in s tem ob najmanj šest točk. Šest točk na veliki skakalnici pa pomeni približno štiri metre."