"Po najhujših poškodbah do najboljših rezultatov"

Ko se je Andrej Šporn oktobra po polletni odsotnosti zaradi strgane ahilove tetive vrnil na smuči ter se na treningih v Steviu in Pitztalu že povsem približal reprezentančni sotekmovalcem, je lahko le upal, da konkurenčnost ne pomeni skrb vzbujajoče pripravljenosti rojakov. Prave odgovore bo dobil kaj kmalu, ob treningih z Italijani in Francozi v Nakiski v Kanadi ter nato v Lake Louisu, kjer se bo udeležil vsaj uradnih treningov. Toda prve povratne informacije so ga prepričalo o tem, da je upokojitvene misli, ki so znova vzklile, povsem zatrl in se v dogovoru z reprezentančni trenerjem Petrom Penom lotil zadnjih priprav na sezono 2015/16.

Debel mesec za sotekmovalci

"Sprva sem čutil operirano nogo v smučarskem čevlju, a sem kaj hitro lahko začel smučati povsem brez bolečin. Zdaj je zame pomembno, da izkoristim prav vsak trening. Za sotekmovalci zaostajam kar 40 trenažnih dni," pravi nekdanji smučarski prvokategornik Šporn, ki se je ob koncu tedna vrnil z izjemno uspešnih priprav na ledeniku Pitztal, že v ponedeljek pa ga čaka pot v Nakisko v Kanadi, od koder se bo nato tik pred nadaljevanjem sezone svetovnega pokala preselil v Lake Louise.

Trije kandidati za eno mesto

Čuti, da bi se lahko že jutri postavil tudi na štart tekme svetovnega pokala, a ga pred pravo vrnitvijo čakajo še interne kvalifikacije. Zaradi slabših rezultatov v preteklih sezonah bo imela namreč slovenska reprezentanca na smukih in superveleslalomih v Kanadi in ZDA na voljo zgolj po tri štartna mesta na tekmo. Glavni trener Peter Pen je nastope že obljubil Klemnu Kosiju in Boštjanu Klinetu, za preostalo mesto pa se bodo pomerili Šporn, Martin Čater in bržčas prvi favorit notranje tekme Rok Perko.

Stavil bo (tudi) na sproščenost

Za Špornom sta dve rezultatsko slabi sezoni, v katerih je osvojil ducat točk, čeprav je bil predhodno prepričan o vrhunski telesni pripravljenosti, dobrih snežnih treningih in konkurenčnih smučeh. Zato se kar samo po sebi poraja vprašanje, kaj si pravzaprav lahko obeta od zime, v katero se podaja po poškodbi in posledično z velikanskim trenažnim primanjkljajem.

"Zamujenih poletnih priprav in treninga v Čilu ne morem nadoknaditi. Zavedam se, da sem v sezono vložil občutno manj, a sem na račun tega bolj sproščen. Kdo ve, morda mi je v preteklih zimah manjkala prav sproščenost. Zdaj sem si zabičal, da si zaradi tekem ne bom belil las in slabovoljno zapuščal prizorišč. Ne, trudil sem bom po najboljših močeh in stavil na omenjeno sproščenost," odgovarja 34-letni kranjskogorski Ljubljančan, ki bo moral zaradi slabših rezultatov v preteklosti in izgubljenega statusa A reprezentanta letos večkrat seči v žep.

Točke ga ne bodo osrečevale

"Odločen sem tekmovati. Koliko časa? Ne vem. S tem vprašanjem se ne obremenjujem in se tudi ne bom. Bomo videli … Iz tekme v tekmo, iz tedna v teden. Tudi jasne slike pričakovanj nimam. No, dejstvo pa je, da me pri mojih letih in izkušnjah trideseto mesto ne bi smelo osrečiti. Zanima me tudi kakšen vrhunski rezultat," razmišlja Šporn in ob (pod)vprašanju o realnosti temeljev vrhunskega dosežka manj kot leto po poškodbi odgovarja z vprašanjem: "Kaj pa poškodba kolena leta 2009 in nato skok na stopničke v Kitzbühlu leta 2010? Takrat sem dokazal, da se lahko vrnem. Upam, da se bom tudi to pot."