Novo slovo smučarskega velikana

Potem ko je dolgotrajno zvezo z nekdanjo slalomsko kraljico Marlies Schild kronal s poroko in javnost obvestil o veselem pričakovanju naraščaja, je 37-letni avstrijski smučarski zvezdnik Benjamin Raich razrešil še eno veliko uganko. "Dovolj je bilo," je dejal na dolgo pričakovani novinarski konferenci na Dunaju, po debelih 18 letih v karavani svetovnega pokala končal dolgo in uspešno kariero ter dopolnil zajeten seznam svežih smučarskih upokojencev.

"Poleti sem zavzeto treniral. Sem zdrav in dobro pripravljen, toda v sebi nisem več čutil tistega tekmovalnega nemira, ki ga smučar potrebuje. Napočil je čas za pomemben korak, korak za slovo," je dejal Raich ter se na srečanju s sedmo silo lotil zahvaljevanja družini, prijateljem, trenerjem, pokroviteljem …

Preprosto - prvak

Dolgo je bil "blisk iz Pitztala" skorajda nepogrešljiv član smučarke karavane. V svetovnem pokalu je debitiral že leta 1996, v nadaljnjih letih pa osvojil praktično vse, kar se je osvojiti dalo. Hladnokrvni Tirolec, ki je znal vselej slediti spremembam smučarske industrije ter z zanj značilno natančnostjo držati korak z novimi in novimi rodovi, je bil namreč olimpijski in svetovni prvak ter zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala.

Spoštovanja vredna je predvsem njegova kontinuiteta vrhunskosti, ki je široko presegla desetletje. Svoj tekmovalni domicil je sprva našel v slalomu in veleslalomu. Ker pa se je znal spogledovati tudi s hitrostjo, je kaj kmalu začel uspehe žeti tudi v kombinaciji in pred leti celo v superveleslalomu.

Skoraj stokrat na stopničkah

V svetovnem pokalu je zbral 441 nastopov, od tega jih je kar 92 končal na stopničkah za zmagovalce. Slavil je 36 zmag, kar ga na večni lestvici uvršča na šesto mesto. Pred njim so le Ingemar Stenmark, Hermann Maier, Alberto Tomba, Marc Girardelli in Pirmin Zurbiggen.

Na račun stalne prisotnosti med najboljšimi je marljivo polnil tudi domačo vitrino. Na njej najbolj elitno mesto zaseda veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v sezoni 2005/06. Ob tem je kar pet sezon končal kot drugi smučar svetovnega pokala ter osvojil tri slalomske in dva veleslalomska mala globusa.

Dvignjene glave se je kot po pravilu vračal tudi z velikih tekmovanj, na katerih je osvojil enajst posamičnih kolajn. Na olimpijskih igrah leta 2006 v Torinu je bil prvak v obeh tehničnih disciplinah, štiri leta pred tem pa je bil v Salt Lake Cityju dvakrat bronast. Na svetovnih prvenstvih, na katerih je skupno osvojil sedem kolajn (in še tri na ekipnih tekmah), je zenit dosegel leta 2005 v Bormiu, kjer je postal prvak v slalomu in kombinaciji.