Kar je na voljo Tini Maze, lahko Peter Prevc, Jakov Fak in Žan Košir le sanjajo

Zimska sezona se je v nedeljo končala še v alpskem smučanju, biatlonu in smučarskih skokih. Tina Maze, Jakov Fak, Peter Prevc, Jurij Tepeš, Robert Kranjec in Anže Semenič so imeli glavno besedo, saj so Sloveniji prinesli kar štiri zmage ter dve drugi in tretji mesti.

Slovenski športniki so spet naredili ogromno reklamo za našo malo kokoško, ki nese zlata jajca.

V to kategorijo jasno spada tudi naš odlični deskar Žan Košir, ki je pred tednom dni visoko v zrak dvignil dva mala kristalna globusa in tistega z največjo veljavo – veliki kristalni globus. Z glavno nagrado sta se spogledovala tudi Tina Maze in Peter Prevc, a sta v izdihljajih sezone morala priznati premoč Anni Fenninger oziroma Severinu Freundu.

Z dobrimi nastopi vso zimo pa so si slovenski zimski športniki ustvarili lepo finančno nagrado. Največja pogača je jasno v alpskem smučanju, kjer so številke vrtoglave, če jih primerjamo s preostalimi zimskimi športi.

Tina Maze si je v sanjski sezoni prismučala dvakrat več denarja

Zneski se sicer od prizorišča do prizorišča razlikujejo. Švedska smučarka Frida Hansdotter je na primer za zmago na slalomu v Flachau prejela kar 60 tisoč evrov (brez odštetega davka, Tina Maze pa je v Äreju za zmago v veleslalomu prejela približno 40 tisoč evrov bruto. Da ne govorimo o prestižnem Kitzbühlu, kjer je Norvežan Kjetil Jansrud za zmago prejel neverjetnih 85 tisoč evrov.

V celotni sezoni je Črnjanki z odličnimi uvrstitvami v svetovnem pokalu pripadlo 366.814 švicarskih frankov bruto (304 tisoč evrov, menjalni tečaj je bil pred sezono zamrznjen za vse gostitelje svetovnega pokala in sprememba frank/evro ob začetku leta ni vplivala pri zimskih športih. V svoji sanjski sezoni 2012/13, v kateri je z rekordnim številom točk spisala posebno poglavje v zgodovini alpskega smučanja, je prejela kar 701.797 švicarskih frankov (takrat je bilo to približno 570 tisoč evrov bruto).

Neenotne nagrade imajo tudi pri deskanju na snegu. Osnovno pravilo je le, da mora biti nagradni sklad za posamezno tekmo 23.600 evrov ali več, nikjer pa nimajo zapisano, koliko je kdo dobil v tej sezoni. Jasno je le to, da zmagovalec prejme 45, drugi 23,5, tretji pa 12,5 odstotka denarnega sklada.

Pri skokih približno 365, pri smučanju pa tudi do 1.465 evrov na sekundo

Pri biatlonu in smučarskih skokih je nagradni sklad za posamezno tekmo svetovnega pokala vedno enak. Pri biatlonu si najboljših deset razdeli 50, pri skokih pa trideseterica 67 tisoč evrov. Ob koncu sezone je tako pri Prevcu pisalo 191.900 švicarskih frankov (159 tisoč evrov bruto), pri Faku pa 117 tisoč evrov. Če njihov denar na posamezni tekmi pretvorimo v sekunde, lahko vidimo, da zmagovalec pri skokih – za oba nastopa na navadnih skakalnicah potrebuje približno 26 sekund – na sekundo dobi približno 365 evrov, za zmago sicer prejme nekaj manj kot deset tisoč evrov bruto. Jansrud je v Kitzbühlu, kjer je bil sicer krajši šprinterski smuk, na sekundo zaslužil 1.465 evrov – njegov nastop pa se je končal pri 58,16 sekunde.

Če ne bi bili športni zanesenjaki, bi lahko ob pogledu na denarne nagrade nemudoma presodili, katera zimska disciplina ima največjo veljavo. Alpsko smučanje vleče voz, za njim pa so razvrščeni skoki, biatlon, teki … Slovenci bomo še naprej pozdravljali odlične zaslužke naših športnikov, kar bo pomenilo, da bodo v svojem športu povsem ali celo na vrhu, s tem pa nam bodo pozimi pričarali dodaten razlog za veselje.